Bi se lahko za kanclerski položaj potegovala Alice Weidel? Foto: Reuters
Bi se lahko za kanclerski položaj potegovala Alice Weidel? Foto: Reuters

Stranka AfD, ki je bila ustanovljena pred desetletjem, se v javnomnenjskih anketah uvršča že kar na drugo mesto, saj naslavlja vprašanja, ki volivce najbolj skrbijo, od recesije in migracij do prehoda v nizkoogljično družbo. Kot menijo politični strokovnjaki, je voda na njen mlin tudi dejstvo, da je vladajoča koalicija Olafa Scholza, ki jo sestavljajo tri stranke, precej neučinkovita, saj se je v zadnjih mesecih pogosto javno prepirala o tem, kako nasloviti omenjene težave.

Podpora AfD-ju tako znaša rekordnih 19 do 20 odstotkov, kar pomeni, da zaostaja le za opozicijskimi konservativci, ki imajo 27- do 28-odstotno podporo. Tako je AfD v rahli prednosti pred Scholzovimi socialdemokrati in precej pred manjšima koalicijskima strankama. Kot kaže trenutno, bi lahko stranka prihodnje leto zmagala na volitvah v vseh treh vzhodnonemških zveznih deželah, kjer je zaupanje v demokratične institucije najmanjše.

Nihče ne želi v koalicijo z njimi

Ko so sopredsednico AfD-ja Alice Weidel vprašali, ali bodo na naslednjih volitvah predlagali svojega kanclerskega kandidata, je odgovorila: "Seveda. Predlagali bi ga tudi brez teh številk o podpori." Izognila pa se je vprašanju, ali se bo morda za to mesto potegovala sama.

A verjetnost, da bi kandidat AfD-ja dejansko postal nemški kancler, je trenutno zelo majhna, saj bi stranka morala biti sposobna oblikovati vlado, trenutno pa so vse druge stranke izključile sodelovanje z njo. Kljub temu bi že sama poteza o imenovanju svojega kandidata pomenila, da stranka ne skriva svojih ambicij in da gre za najuspešnejšo skrajno desno stranko v Nemčiji po nacistih. AfD ima tako vse večji vpliv na politično dogajanje v največjem evropskem gospodarstvu.

Da so oblasti vse bolj zaskrbljene zaradi takšnih razmer, se je pokazalo v torek, ko je vodja notranje obveščevalne službe (BvF) Thomas Haldenwang opozoril državljane, da skrajno desni ekstremizem predstavlja največjo grožnjo nemški demokraciji in naj volivci to upoštevajo, preden oddajo svoj glas AfD-ju. Haldenwang je še dejal, da del članstva AfD-ja širi sovraštvo do manjšin ter antisemitska čustva in proruski pogled na stvari.

AfD ves čas zavrača obtožbe o ekstremizmu.