Število ljudi, ki jih obravnavajo kot desničarske skrajneže, se je lani v primerjavi z letom prej povečalo za 14,5 odstotka, na 38.800. Eden izmed razlogov za povečanje je tudi uvrstitev članov skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) med desničarske skrajneže.

"Glede na vsebinsko heterogenost, ki v stranki še vedno obstaja, pa vseh članov stranke ni mogoče šteti med privržence ekstremističnih tokov," je opozoril BfV in dodal, da po njegovi oceni med pripadnike ekstremističnih gibanj skupno sodi približno 10.200 članov AfD-ja in njegovega mladinskega krila Junge Alternative.

"Opažamo, da so meje znotraj kategorij vse bolj zabrisane in da nastajajo mešane scene," je še poudaril Haldenwang in opozoril, da v Nemčiji še vedno obstaja velika grožnja islamističnega terorizma.

V državi se je po podatkih obveščevalcev lani povečalo tudi število morebitnih levičarskih skrajnežev, in sicer za 5,5 odstotka, na 36.500. Vsak četrti skrajnež na levem političnem spektru naj bi bil nagnjen k nasilju, medtem ko je takih na desnem spektru približno 14,5 odstotka.

Grožnja ruskega vohunjenja in kitajskih naložb

Ministrica Nancy Faeser je med drugim opozorila na nevarnost bolj prikritega ruskega vohunskega delovanja v Nemčiji, pa tudi prisotnost kibernetskih dejavnosti, ki izvirajo iz Rusije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Poročilo vsebuje tudi opozorilo glede Kitajske, ki po oceni BfV-ja predstavlja "največjo grožnjo v smislu gospodarskega in znanstvenega vohunjenja ter neposrednih tujih naložb v Nemčiji". Vohunsko grožnjo državi na podlagi poročila predstavljajo tudi Iran, Turčija in Severna Koreja.