Kanclerka je v govoru v berlinski sinagogi vodjem judovske skupnosti dejala, da je v Nemčiji vse več nasilja nad Judi, za kar se krivijo skrajni desničarji ali muslimani. "Judovsko življenje v Nemčiji spet cveti, kar je nepričakovano darilo za nas po šoi," je dejala Angela Merkel, ki je uporabila hebrejski izraz za holokavst. "A priče smo tudi skrb vzbujajočemu antisemitizmu, ki ogroža judovsko življenje v naši državi," je dodala.

Nemčija in Avstrija sta v petek zaznamovali kristalno noč, val umorov Judov in ropanja ter uničevanja njihove lastnine, ki se je začel 9. novembra 1938. ‫Ime izhaja iz razbitega stekla, ki je ležalo po ulicah pred sinagogami in judovskimi trgovinami ter domovi.

Kristalna noč je vodila v holokavst, antisemitizma pa je danes vse več v javnosti in na spletu, je dejala kanclerka. "Žal smo se skoraj navadili na dejstvo, da morajo imeti vsaka sinagoga, judovska šola, vrtec, restavracija in pokopališče varstvo policije ali imeti posebno zaščito," je dejala.

Tako kanclerka kot predsednik države Frank-Walter Steinmeier sta kristalno noč označila za "prelom" v nemški civilizaciji.

Kanclerka je pozvala k ničelni toleranci do poskusov skrajnodesničarskih skupin, da se nemško številno muslimansko skupnost krivi za nasilje, ki ga izvajajo skrajni islamisti.

Skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD), ki pravi, da je islam nezdružljiv z nemško ustavo, je pridobila moč po odločitvi kanclerke iz leta 2015, da Nemčija sprejme skoraj milijon prebežnikov, večinoma muslimanov.

Vodja centralnega sveta Judov Josef Schuster je AfD obtožil hujskanja. Vsak drugi teden je sinagoga ali mošeja popisana s sovražnim govorom, je dejal.

Prebivalce Nemčije so šokirale podobe obritoglavcev, ki preganjajo prebežnike v vzhodnonemškem mestu Chemnitz po smrtonosnem napadu z nožem na moškega, za katerega sta osumljena dva prebežnika. Potem so se skrajni desničarji spopadli tudi s policijo in napadli judovsko restavracijo. "Takšna oblika antisemitskega nasilja nas spominja na začetek pogromov," je dejala kanclerka.

Sodišče omogočilo skrajnodesničarski pohod
Tik pred njenim govorom v sinagogi je prizivno sodišče v Berlinu razveljavilo odločitev policije, da prepove pohod skrajnih desničarjev v glavnem mestu na današnji dan.

Policija je shod prepovedala z utemeljitvijo, da bi bilo nesprejemljivo organizirati skrajnodesničarski protest na dan, ko se preostanek države spominja judovskih žrtev nacističnega nasilja. Sodišče pa je presodilo, da sta pomembnejši ustavni pravici do svobode izražanja in združevanja. Načrtovan je tudi protiprotest levičarskih skupin.

Avstrijska vlada: Ne moremo preprosto pozabiti
V Avstriji je na kristalno noč umrlo vsaj 30 ljudi. Predsednik države Alexander Van der Bellen je dejal, da zgodovina kaže, "kam lahko pelje politika iskanja grešnih kozlov, hujskanja in izključevanja".

Ob današnji obletnici je na Dunaju Sebastian Kurz, avstrijski predsednik vlade, katere del je tudi stranka, ki so jo ustanovili nekdanji nacisti, obljubil podporo varnosti Izraela.

Avstrija se je desetletja predstavljala kot žrtev nacizma, namesto da bi priznala svoje sodelovanje v njegovih zločinih, vključno s holokavstom. Konservativni kancler pa je dejal, da se je to spremenilo. "To smo storili prepozno, a soočili smo se s svojo zgodovino. V letu 2018 ne moremo preprosto pozabiti na dogodke v najtemnejšem času naše zgodovine," je dejal na slovesnosti v parlamentu.

Dogodka so se udeležili tudi člani koalicijske skrajno desne Svobodnjaške stranke, ki so jo v petdesetih letih ustanovili nekdanji nacisti. Danes v tej stranki zagotavljajo, da nasprotujejo antisemitizmu in obsojajo holokavst. Kljub temu so se predstavniki stranke še pred kratkim zapletli v antisemitske škandale.

Francija: Porast antisemitizma
Medtem je francoski premier Édouard Philippe dejal, da so v Franciji letos zaznali 69-odsotno porast antisemitskih incidentov. Do letošnjega leta je od leta 2015, ko so zaznali rekordno število tovrstnih incidentov, to upadalo. V Franciji živi največja judovska skupnost v Evropi.