Tam je med drugo svetovno vojno v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov umrlo med 1,1 in 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov. V holokavstu je skupaj umrlo okoli šest milijonov Judov. V nacističnih in fašističnih koncentracijskih taboriščih je bilo zaprtih tudi 63.000 slovenskih internirancev. 12.000 jih je umrlo.

Združeni narodi so 27. januar leta 2005 razglasili za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, od leta 2008 pa ga zaznamujemo tudi v Sloveniji.

ZN je letos v ospredje postavil skupno odgovornost za spomin in izobraževanje o holokavstu. Ta tema poudarja svetovno dimenzijo holokavsta ter spodbuja izobraževanje o njem, da bodo prihodnji rodovi odločno zavračali vse oblike rasizma, nasilja in antisemitizma. Holokavst je pomemben mejnik v zgodovini, njegovi nauki pa nas lahko veliko naučijo o nevarnostih ekstremizma in preprečevanju genocida, poudarjajo v ZN-u.

Oglasil se je tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki opominja, da se moramo vztrajno boriti proti sovraštvu, diskriminaciji in razčlovečenju. Dodal je, da antisemitizem ne ogroža le Judov, ampak je resna grožnja odprti in svobodni družbi.

Predsednik državnega zbora Milan Brglez je medtem v petkovem nagovoru poslancem in poslankam izpostavil, da je "v času, ko nestrpnost in sovraštvo do sočloveka spet nevarno stopata skozi družbe, v katerih živimo, spomin na zablode, ki se ne smejo nikoli ponoviti, ključnega pomena". Ob tem je pozval, naj to spominjanje ne bo zgolj pogled v preteklost, ampak tudi opozorilo in upanje za prihodnost, da nekoč junaštvo in dobrota morda vendarle enkrat in za vselej premagata zlo.

Slovesnosti po Evropi, tudi Sloveniji
Slovesnosti ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta te dni tradicionalno potekajo po vsej Evropi. V Nemčiji bodo tokrat potekala v znamenju opozoril pred novim valom antisemitizma.

V različnih krajih po Sloveniji prireditve v počastitev spomina na žrtve holokavsta in nacističnega preganjanja ta mesec potekajo v okviru projekta "ŠOA - spominjamo se 2018" pod pokroviteljstvom ministra za kulturo Antona Peršaka. Osrednja spominska prireditev je potekala v četrtek v ljubljanskem Mini teatru, kjer so tradicionalno prebrali imena slovenskih žrtev holokavsta.

Spominske prireditve so ta teden potekale tudi v mariborski sinagogi, Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani in Muzeju novejše zgodovine Celje.

V nedeljo pa bo spominska prireditev ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta v Centru Urbane kulture Kino Šiška v Ljubljani. Slavnostni govornik bo pisatelj in kolumnist Goran Vojnović, udeležila se je bosta tudi predsednik republike Borut Pahor in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

Poljska proti izrazu "poljska taborišča smrti"
V petek so poljski poslanci in poslanke potrdili predlog zakona, po katerem bo uporaba izjav, ki nakazujejo, da Poljska nosi del odgovornosti za nacistične zločine proti človečnosti, kazniva in kaznovana z do tremi leti zapora, poroča Reuters.

Poljska se več let bori proti uporabi zvez, kot je "poljska taborišča smrti", ki nakazuje, da je Poljska vsaj delno odgovorna za taborišča, v katerih je nacistična Nemčija ubila na milijone ljudi, predvsem Judov. Taborišča so zgradili in upravljali nacisti po zasedbi Poljske leta 1939.

Na zgodovinske navedbe, da so zločine proti Judom med vojno izvajali tudi nekateri Poljaki, se je vladajoča stranka Zakon in pravičnost odzvala s poudarjanjem, da so Poljaki trpeli pod nacistično okupacijo, ko je bila zagrožena smrtna kazen za ljudi, ki so Judom pomagali.

Potrjen predlog zakona tudi prepoveduje zanikanje, da je med drugo svetovno vojno Ukrajinska uporniška vojska ubila okoli 100.000 Poljakov. Ta del zakona bo najbrž povečal napetosti med Poljsko in Ukrajino.