Minister je po novinarski konferenci sicer zanikal namerno uporabo izraza "skoncentrirati". Dejal je, da ni potrebe po "semantični diskusiji", in dodal, da ni želel z uporabo izraza nikogar provocirati.

Na novinarski konferenci o letnem pregledu dela državnega urada za tujce in azil je Kickl dejal, da bi premik od majhnih decentraliziranih naselitev v večje centre za prosilce za azil oblastem omogočil hitrejšo obravnavo prošenj za azil.

Kickl je zatrdil, da FPÖ ne namerava prebežnikov zapreti v množične nastanitve, ampak v centre z osnovno oskrbo. "To je samo izraz za primerno infrastrukturo, kjer nam bo uspelo tiste, ki vstopijo v proces obravnave azila, primerno skoncentrirano zadržati na enem mestu, kar nam mora biti v skupnem interesu, da se res hitro najde primerna rešitev," je dejal.

Poslanka Stephanie Krisper iz liberalne stranke Neos dvomi, da je uporaba izraza nenamerna, saj je Kickl "znan po besednih igrah in rimah", od njega pa je tudi zahtevala javno opravičilo. Iz opozicijske stranke Zelenih so posvarili, da bi se lahko "jezik nacionalsocializma priplazil v naš način mišljenja in občutenja".

Svobodnjaki so že prejšnji teden razburili s svojimi stališči do begunske politike, ko se je podpredsednik vlade in predsednik FPÖ-ja Heinz-Christian Strache zavzel, da bi na Dunaju begunce namestili v vojašnice ter uvedli prepoved izhoda prosilcem za azil. Kurzeva vlada je večkrat javno kritizirala trenutno namestitev prosilcev za azil, za katero trenutno v največji meri skrbijo humanitarne skupine, kot je Rdeči križ.

Starost bi preverjal z rentgenom
Notranji minister Kickl je le dan pred izjavo o "koncentriranju" obljubil izredno stroge vladne ukrepe glede azilne politike. Predlagal je tudi, da bi vlada morala imeti dostop do mobilnih podatkov prebežnikov, s katerimi bi ugotavljali potek begunskih poti, prav tako se je zavzel za obvezno rentgensko slikanje prosilcev za azil, s čimer bi določili njihovo starost, poroča Politico.

Preživeli holokavst svarijo pred skrajno desnico
Medtem je skupina tistih, ki so preživeli holokavst v taborišču Mauthausen, na avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna naslovila odprto pismo, v katerem so izrazili zaskrbljenost nad novo vlado ter skrajno desno stranko svobodnjakov, ki so jo ustanovili nekdanji nacisti.

Predsednik je v odgovoru zagotovil, da se bo boril proti nacionalizmu, ksenofobiji, desničarskemu ekstremizmu in protijudovstvu. "V pogovorih s kabinetom sem poudaril, da moramo biti pozorni na rabo jezika. Ni pomembno, kako obravnavamo besede in formulacije. Te sestavljajo našo zavest in pozneje našo resničnost," je zapisal Van der Bellen.