Uvedli naj bi jih od tretjega semestra dalje. Višina šolnine še ni znana, avstrijski dnevnik Der Standard pa je poročal, da bi lahko znašala 500 evrov.
Trenutno znaša šolnina za t. i. večne študente in tuje študente, ki niso iz EU-ja, Evropskega gospodarskega prostora in določenih tretjih držav 363,36 evra na semester. Obveznost plačila šolnine za avstrijske univerze je bila do zdaj zelo kompleksno urejena. Načeloma so bili vsi študenti iz EU-ja in Evropskega gospodarskega prostora ter nekaterih tretjih držav oproščeni plačila šolnine.
Konservativna Avstrijska ljudska stranka in skrajno desni svobodnjaki so dva meseca po volitvah sklenili dogovor o oblikovanju vlade, so za avstrijsko tiskovno agencijo APA potrdili pogajalski viri. Reuters poroča, da bo Avstrija tako edina zahodnoevropska država s skrajno desnico v vladi. Pred predsednikom države Alexandrom Van der Bellnom naj bi prisegla v ponedeljek, pred parlament pa stopila v sredo.
Prva moža strank, bodoči kancler Sebastian Kurz in njegov vicekancler Heinz-Christian Strache, bosta Van der Bellnu vladno ekipo in program predstavila v soboto dopoldne, javnosti pa popoldne.
Nekatere od politik, ki naj bi jih koalicija uresničila:
- višje kazni za nasilne in spolne zločine,
- boj proti političnemu islamu kot prednostna naloga,
- več policije na ulicah,
- omogočanje priseljevanja za kvalificirane delavce v sektorjih, ki imajo težave pridobiti avstrijske delavce,
- krčenje socialnih pomoči za starše, katerih otroci ne govorijo dovolj dobro nemško,
- preprečiti številne socialne storitve za priseljence za njihovih prvih pet let v državi,
- kršenje javne porabe za okoli 12 milijard evrov,
- dvig upokojitvene starosti,
- proizvodnja 100 odstotkov avstrijske energije iz obnovljivih virov do leta 2030.
Opozorila na omejevanje dostopa do študija
Predstavniki študentov in opozicijski socialdemokrati (SPÖ) so se že izrekli proti uvedbi šolnin. SPÖ opozarja, da bo uvedba šolnin otrokom iz delavskih družin in tistim, ki se niso rodili v premožnih družinah, onemogočila univerzitetni študij, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.
Slovenija v skupini držav brez šolnine
V Sloveniji, na Danskem, Švedskem, Norveškem, Finskem, v Nemčiji, na Poljskem, Cipru in Malti ter na Škotskem šolnin ni oziroma morajo študentje poravnati vpisnino, nižjo od 100 evrov.
V nasprotju s tem pa morajo šolnino za študij plačati vsi študentje v Luksemburgu, na Nizozemskem, Portugalskem, v Švici, BiH-u, Makedoniji, na Islandiji, v Liechtensteinu, Srbiji in Veliki Britaniji (z izjemo Škotske).
Več kot 90 odstotkov domačih študentov plačuje šolnino v Italiji, Belgiji in Bolgariji, večina pa v Španiji (70 odstotkov), Črni gori (65 odstotkov), Franciji, na Hrvaškem in Irskem (60 odstotkov).
Približno tretjina študentov plačuje šolnino v Romuniji, Litvi, Latviji in na Madžarskem. V Avstriji jih trenutno šolnino plačuje nekaj več kot deset odstotkov, prav tako na Češkem, v Estoniji, Turčiji in na Slovaškem. Ali je treba v teh državah plačati šolnino za študij, je odvisno od več dejavnikov, med drugim od socialnega stanja, usmeritve in trajanja študija.
Najhuje v Veliki Britaniji
Razlike med šolninami v teh državah so velike. Daleč pred vsemi je Velika Britanija, kjer je letna šolnina več kot 10.000 evrov. Med 1.000 in 3.000 evrov je treba odšteti na Irskem, v Španiji, Italiji in na Nizozemskem, Portugalskem, v Švici, Liechtensteinu in na Madžarskem. V večini držav, med njimi je tudi Avstrija, pa je treba plačati običajno do 1.000 evrov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje