Avstrijski predsednik Alexander Van Der Bellen je koalicijsko vlado že odobril. Kot je dejal, so mu zagotovili, da bo vlada usmerjena proEU in da bo še naprej zavezana spoštovanju Evropske konvencije o človekovih pravicah. Novi premier bo 31-letni Sebastian Kurz, dozdajšnji zunanji minister.

V skladu s koalicijskim dogovorom bo več pomembnih ministrstev prešlo v roke skrajne desnice. FPÖ bo tako med drugim vodil zunanje, notranje in obrambno ministrstvo; vodili jih bodo Karin Kneissl, Herbert Kickl in Mario Kunasek. Ljudska stranka pa bo izmed 14 ministrstev dobila osem, med drugim finančno, pravosodno in kmetijsko ministrstvo. Novi finančni minister bo Hartwig Löger, ki nima univerzitetne diplome in še nikoli ni služboval v javnem sektorju.

Imena novih ministrov sta javnosti sporočila prva moža obeh strank - Heinz-Christian Strache, ki bo podpredsednik vlade, in Sebastian Kurz, potem ko sta z njimi seznanila predsednika države.

Avstrija bo tako postala edina zahodnoevropska država s skrajnimi desničarji v vladi. Stranki sta sicer skupaj vladali že med letoma 2000 in 2005. Leta 2000 so zaradi vstopa skrajne desnice v vlado druge članice EU-ja zamrznile dvostranske diplomatske odnose z Avstrijo, a to je trajalo le nekaj mesecev, saj Svobodnjaki vlade niso zapustili, obstajala pa je zaskrbljenost, da bi nadaljevanje sankcij dodatno okrepilo nacionalistične težnje v Avstriji.

Zdaj naj se napetosti ne bi ponovile, saj so v številnih delih EU-ja moč pridobile skrajno desne stranke, ki nasprotujejo priseljencem in nasprotujejo EU-ju. Za razliko od Svobodnjakov pa niso uspele prevzeti oblasti.

V predvolilni kampanji je Kurzeva Avstrijska ljudska stranka volivce nagovarjala z obljubami o zaprtju poti v Evropo za priseljence, omejitvah socialnih pomoči za begunce in dodatnih omejitvah za priseljence. Svobodnjaki so ga zato obtožili, da jim krade ideje.

Kaj želi koalicija?
Na področju zadev EU-ja naj bi nova koalicija nasprotovala poglabljanju politične integracije članic in zahtevala več pristojnosti za posamezne države. Obe stranki nasprotujeta članstvu Turčije v Uniji. Obenem tako v ÖVP-ju kot FPÖ-ju izključujejo možnost referenduma o članstvu Avstrije v EU-ju.

Koalicija napoveduje, da bo boj proti političnemu islamu prioriteta, obljublja več nadzora na mejah z namenom preprečevanja nezakonitega priseljevanja, dokler EU tega ne stori na svojih zunanjih mejah. Povišali naj bi kazni za nasilne in spolne zločine, na ulice pa naj bi poslali več policistov.

Več in dlje delati
Maksimalni delovni čas v dnevu bo podaljšan z 10 na 12 ur. Povišali naj bi tudi upokojitveno starost.

Koalicija bi tudi olajšala priseljevanje za kvalificirane delavce v sektorjih, ki imajo težave dobiti avstrijske delavce.

Otrokovo znanje jezika pogoj za socialno pomoč
Na področju izobraževanja bodo uvedli zahtevo, da mora znati otrok dovolj dobro nemško, da se ga lahko vpiše v šolo. Če otrok ne bo znal dovolj dobro nemško, bodo staršem krčili socialno pomoč.

Vlada bo tudi omejila javno porabo z namenom znižanja davkov. V obeh strankah so v času kampanje dejali, da bi javno porabo oklestila za 12 milijard evrov.

Med drugim novi priseljenci v prvih petih letih v državi ne bodo upravičeni do številnih socialnih storitev.

Obe stranki zagovarjata uvedbo splošnih šolnin za študente, ki naj bi po poročanjih znašala 500 evrov na leto.

Koalicija namerava doseči 100-odstotno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov do leta 2030. Trenutno je ta odstotek 33. Ohranili bodo prepoved jedrskih elektrarn.

Napovedujejo tudi preklic prepovedi kajenja v lokalih in restavracijah, ki naj bi začela veljati maja prihodnje leto.

Nova vlada bo prisegla v ponedeljek.