"Na agresivnost Rusije bi se morali hitreje odzvati," je v pogovoru, ki bo objavljen v četrtek, dejala Merkel, pri čemer je imela v mislih rusko zasedbo polotoka Krim leta 2014. Temu je sledil dogovor članic Nata o povečanju obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP-ja.

"Nemčija je povečala svoje obrambne izdatke za Nato, vendar še vedno ni dosegla cilja dveh odstotkov," je dejala nekdanja kanclerka in dodala, da tudi sama "ni vsak dan imela ognjevitega govora v korist" povečanja proračuna za obrambo.

V intervjuju je še povedala, da odločitve o podpori gradnje nemško-ruskega plinovoda Severni tok 2 ne obžaluje in da bi prepoved projekta "nevarno poslabšala" odnose med Nemčijo in Rusijo.

Sorodna novica Angela Merkel brani svojo preteklo politiko do Vladimirja Putina

Vendar po njeni oceni odvisnost Nemčije od ruskega plina ni izključno posledica tega projekta, temveč tudi dejstva, da Norveška, Velika Britanija in Nizozemska dobavljajo premajhne količine plina, izseke pogovora navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Glede sporazuma iz Minska je nekdanja kanclerka dejala, da naj bi ta Ukrajini dal čas, da postane močnejša, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

"Sporazum iz Minska iz leta 2014 je bil poskus, da bi Ukrajini dali čas. Ta čas je izkoristila tudi za to, da je postala močnejša, kar lahko vidimo danes. Ukrajina iz let 2014–2015 ni sodobna Ukrajina," je dejala Merkel.

Po njeni oceni je bilo sicer vsem jasno, da to ne bo rešilo problematike. Ob tem je izrazila dvom, da bi članice Nata takrat lahko podprle Kijev v tolikšni meri, kot ga podpirajo zdaj.

Lani poleti skušala vzpostaviti pogovore z Macronom in Putinom

Pred kratkim je Merkel v pogovoru za nemški tednik Spiegel izjavila, da si je poleti 2021, v zadnjih mesecih vodenja nemške vlade, prizadevala vzpostaviti pogovore za pomiritev napetosti v Ukrajini, v katerih bi sodelovala tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in ruski voditelj Vladimir Putin, a da za to takrat ni imela več dovolj vpliva.

Po odhodu s položaja se je nekdanja kanclerka namreč znašla pod plazom kritik, češ da je dovolila, da je Nemčija postala preveč odvisna od ruskih energentov. Pred odhodom je bila njena vlada pod močnim pritiskom zaveznic, predvsem ZDA, naj odstopi od gradnje spornega Severnega toka 2 pod Baltskim morjem. Ta projekt je trenutna nemška vlada letos ustavila zaradi ruske invazije v Ukrajini.

Dovoljenja za vstop beguncev ne obžaluje

Deutsche Welle poroča, da Merkel prav tako ne obžaluje odločitve za sprejem beguncev leta 2015, predvsem iz Sirije. Nemčija je takrat sprejela prebežnike, čeprav so bile zanje uradno odgovorne druge članice EU-ja, saj dublinska uredba določa, da morajo biti prosilci za azil registrirani v prvi varni državi EU-ja, v katero vstopijo.

Namesto tega je Nemčija ljudem dovolila, da najprej prečkajo mejo in nato preverijo njihove prošnje za azil. Leta 2015 je v Nemčiji za azil zaprosilo skoraj pol milijona ljudi, naslednje leto pa še 750.000.

Na vprašanje, kaj je vplivalo na njeno odločitev, je Angela Merkel v intervjuju odgovorila, da je to "v skladu z našimi temeljnimi pravicami in vrednotami". Nanjo pa je vplival tudi odziv članov nemške družbe, ki so na železniških postajah sprejemali prihajajoče begunce.

"Seveda se učim. Zato bi si, ko pogledam nazaj, že veliko prej prizadevala, da se takšna situacija, kot je bila poleti 2015, sploh ne bi zgodila. Na primer s pomočjo svetovnemu programu za hrano in s pomočjo za begunska taborišča v državah, ki so jih še posebej prizadele migracije," je povedala.