Armenske oblasti so danes sporočile, da je bilo v šestih tednih spopadov z Azerbajdžanom za Gorski Karabah ubitih 2317 armenskih vojakov. Spopadi so se končali ta teden z mirovnim sporazumom, pri katerem je posredovala Rusija.

Kot so sporočili z armenskega ministrstva za zdravje, so sodni izvedenci do zdaj pregledali trupla 2317 vojakov, tudi še neidentificiranih. S tem se je število žrtev konflikta na armenski strani povečalo za skoraj tisoč, odkar so armenske oblasti nazadnje objavile podatke, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sprti strani sta danes izmenjali trupla vojakov, ubitih v spopadih. Azerbajdžan je Armeniji izročil neznano število trupel vojakov, ubitih v spopadih za strateško pomembno mesto Šuša oz. Šuši, Armenija pa je Azerbajdžanu izročila trupla šestih vojakov. Azerbajdžan sicer ne objavlja podatkov o svojih izgubah.

Mirovni sporazum ob posredovanju Rusije

Siloviti spopadi med nekdanjima sovjetskima republikama so se po skoraj dveh mesecih končali s podpisom sporazuma, v katerem se je Armenija odpovedala ozemlju, ki so ga med vojno zasedle azerbajdžanske sile.

Mirovni sporazum določa, da bodo azerbajdžanske sile ohranile nadzor nad ozemljem, ki so ga zasedle med spopadi, med drugim tudi nad Šušo, drugim največjim mestom v Gorskem Karabahu. Armenija je privolila v časovni okvir za umik iz izgubljenih delov Gorskega Karabaha in sosednjih območij.

Armenija je ozemlje zgodovinske pokrajine Gorski Karabah, na katerem so vseskozi bivali pretežno etnični Armenci, ob tem pa še sedem manjših okrožij zunaj Gorskega Karabaha, na katerem so bivali Azerbajdžanci, osvojila v vojni med letoma 1988 in 1994, ki se je končala s premirjem. V vojni je takrat umrlo okoli 30.000 ljudi, Gorski Karabah pa je bil del ozemlja Azerbajdžana, v katerem pa so imeli de facto oblast etnični Armenci.

Putin: V spopadih ubitih več kot 4000 ljudi

Ruski predsednik Vladimir Putin je v petek ocenil, da je bilo v letošnjih spopadih ubitih več kot 4000 ljudi, okoli 8000 pa je bilo ranjenih. Po uradnih podatkih je bilo v spopadih ubitih tudi najmanj 143 civilistov.

Domove je moralo zapustiti več deset tisoč ljudi, v spopadih pa so bili uničeni ali poškodovani tudi civilna infrastruktura in številni kulturni objekti.

Armenci sežigajo domove

Etnični Armenci iz vasice Čarektar so se danes odpravili proti Armeniji. Pri tem so zažgali svoja domovanja. "Jutri bodo že tukaj. Azerbajdžanci. Klinc jih gleda. Naj živijo tukaj, če lahko," je za Reuters med zažiganjem hiše dejal 35-letni Arsen, še zmeraj oblečen v vojaška kamuflažna oblačila, v katerih se je še pretekli teden bojeval na armenski strani.

Čarektar je majhna vas v azerbajdžanskem okrožju Kalbadžar, ki meji na Gorski Karabah, in je bila od leta 1994 pod nadzorom etničnih Armencev. Tudi drugi prebivalci so požgali domove, Reuters poroča, da je v soboto gorelo šest od skupno 12 domovanj v vasi.

Arsen je za Reuters povedal, da je za mirovni sporazum izvedel od drugih armenskih borcev: "Poklicali so me in rekli: 'Pojdi domov in vzemi vse, kar imaš. Azerbajdžanci bodo vstopili v pokrajino do 15. novembra.'"

Skupaj z ženo in štirimi otroki se nameravajo preseliti v Armenijo in tam najeti stanovanje. Razlog za selitev je strah, da bi jih Azerbajdžanci ob prihodu na območje pobili. "Ste že kdaj videli, da bi Armenci in Azerbajdžanci živeli skupaj?" je še dejal za Reuters in dodal, da za sabo zapuščajo grobove svojih sorodnikov, kar je "huje kot nočna mora".

Armenci naj bi pred odhodom prerezali tudi električno napeljavo. "Med zadnjimi, ki so ostali na območju, je hud občutek izgube. Vse, kar imajo, jemljejo s seboj, na pot k svojim družinam v Armeniji," je za Al Džaziro iz Vardenisa, prvega večjega kraja na armenski strani meje, poročal Hoda Abdel-Hamid.

V Azerbajdžanu naj bi bili ljudje razočarani nad prizori požigov. "Azerbajdžanci trdijo, da zdaj Armenci vandalizirajo nekaj, kar jim nikoli sploh ni pripadalo," je za Al Džaziro iz Bakuja poročal Osama Bin Javaid.

Ruska mirovna misija že na območju

Ruska mirovna vojaška misija je medtem že prispela v Gorski Karabah. Okoli 2000 vojakov namerava vzpostaviti 16 opazovalnih točk po pokrajini. Ob tem naj bi že prevzeli nadzor nad koridorjem Lačin, prek katerega etnični Armenci zapuščajo Gorski Karabah. Mirovna misija je zadolžena za spremljanje kršitev premirja, zagotavljanje varnega prevoza in zaustavitev morebitnih zločinov nad civilisti.