Pašinjan je Bakuju očital, da ni pripravljen na kompromise, Armence pa je pozval, naj se javijo za spopade na fronti. Ob tem je priznal, da se Armenija sooča s težkimi razmerami na bojišču. V primerjavi z Azerbajdžanom imajo manjšo vojaško moč.

Medtem se je ruski zunanji minister Sergej Lavrov v torek in danes v Moskvi ločeno sestal z zunanjima ministroma Azerbajdžana Jejhunom Bajramovom in Armenije Zohrabom Mnacakanjanom. Ministra držav v konfliktu se med seboj nista srečala.

Vodje diplomacij so se v Moskvi pogovarjali o nujnih zadevah glede uveljavitve dogovorov o zaustavitvi spopadov in oblikovanju pogojev za trajni dogovor glede Gorskega Karabaha, so sporočili iz Moskve.

Več podrobnosti ni znanih. Iz Azerbajdžana so sporočili le, da je zunanji minister odšel v Moskvo na pogovore, iz Armenije pa, da je minister odšel na srečanje z Lavrovom.

Do zdaj sta bila sklenjena dva dogovora o prekinitvi ognja, ki pa nista imela učinka.

Ministra Armenije in Azerbajdžana sta obiskala Moskvo pred srečanjem z ameriškim zunanjim ministrom Mikeom Pompeom v petek. Tudi v Washingtonu se ministra ne bosta srečala osebno.

Spor med državama zaradi gorate, odročne regije, ki je mednarodnopravno del Azerbajdžana, a v njej živijo pretežno Armenci in je pod nadzorom Armenije, je sicer star že desetletja. Potem ko je vojna terjala kar 30.000 življenj, sta državi leta 1994 le dosegli prekinitev ognja, s katero so se razmere bolj ali manj umirile.

Zadnja zaostritev spopadov, ki trajajo več tednov, je najhujša po letu 2014. Erevan poroča o več kot 770 mrtvih vojakih in 36 civilistih, Baku pa o 63 mrtvih civilistih, o žrtvah med vojaki pa ne poroča.