Pogovori med največjima sredinskima strankama v Avstriji o oblikovanju koalicijske vlade brez skrajno desne Svobodnjaške stranke (FPÖ) so propadli, je sporočil kancler Karl Nehammer. Po njegovih besedah nadaljevanje pogajanj ni mogoče zaradi razlik glede ključnih vprašanj o sodelovanju v vladi, poroča Guardian.

"Po prekinitvi pogovorov bom torej naredil naslednje. V naslednjih dneh bom odstopil kot zvezni kancler in tudi kot predsednik ljudske stranke ter omogočil urejen prehod. Ta je zame še posebej pomemben, ker sem se vedno zavzemal za stabilnost v naši državi in ​​v Ljudski stranki," je povedal v izjavi za medije.

Njegova objava prihaja dan po tem, ko je tretja stran v pogajanjih, liberalna stranka Neos, odstopila od pogovorov zaradi "razhajanj pri proračunskih vprašanjih in pomanjkanja volje do reform".

Hkrati je Nehammer dal vedeti, da še naprej ni pripravljen na pogajanja s skrajno desnimi svobodnjaki (FPÖ). Dejal je namreč, da po njegovem prepričanju radikalci nimajo rešitve za nobeno težavo. Del ljudske stranke je sicer naklonjen pogajanjem s skrajno desnico.

Da so pogovori propadli, je na novinarski konferenci po poročanju Guardiana potrdil tudi vodja socialdemokratov Andreas Babler.

Pogajanja med strankami so potekala od sredine novembra, koalicija treh strank pa bi bila sploh prva v zgodovini države. Po odstopu Neosa od koalicijskih pogajanj so ljudska stranka in socialdemokrati v petek zvečer napovedali nadaljevanje pogajanj. Dvostrankarska koalicija ÖVP-ja in SPÖ-ja bi sicer imela v 183-članskem parlamentu le en glas večine.

Sledi še večji uspeh skrajne desnice?

Na parlamentarnih volitvah 29. septembra so najmočnejša stranka v Avstriji postali skrajnodesničarski svobodnjaki (FPÖ). A ker nobena druga stranka ne želi sodelovati z njimi, je predsednik Alexander Van der Bellen v nasprotju z dosedanjo prakso mandat za sestavo vlade podelil kanclerju Nehammerju, čigar ÖVP je zasedel drugo mesto.

Po propadu pogajanj bi lahko v Avstriji sledile predčasne volitve, a bi te prišle v nepravem času za ÖVP, katerega priljubljenost v zadnjem času upada.

V zadnjih anketah se giblje okoli 20 odstotkov, kar je več kot šest odstotkov manj, kot so jih konservativci osvojili novembra.

Obenem raste podpora svobodnjakom, ki si glede na zadnje javnomnenjske ankete lahko obetajo več kot 35-odstotno podporo volivcev, ki so jim pred tem na volitvah namenili 28,8 odstotkov glasov.