"Obsojamo kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine in tako smo glasovali v mednarodnih organih. Ali bomo uvedli sankcije proti Rusiji, je druga stvar. To ni vprašanje časa ali rokov, to je vprašanje, ki zadeva naše politične in gospodarske interese," je Dačić izjavil v intervjuju za Euractiv.

Poudaril je, da se Srbija od ruske priključitve Krima leta 2014 do zdaj ni pridružila sankcijam Zahoda, saj ocenjuje, da to ni v njenem interesu. "Če se nekaj spremeni na škodo Srbije, potem bomo svojo odločitev prilagodili temu, ker bomo v vsakem trenutku posebej ocenjevali, kaj je najboljša odločitev za naše gospodarstvo, za naš ugled in za srbske državljane," je poudaril.

Članstvo v EU-ju je srbski zunanji minister označil za prednostno nalogo Srbije, a je bil kritičen do Unije zaradi odlašanja s širitvijo. "Pogosto slišimo, da bi Balkan lahko ustvaril nove težave, če bi bil v EU-ju, a je to bolj izgovor, ker je EU zaznal zmanjšanje apetita za širitev. To je vprašanje, ki evropskim politikom ne prinaša glasov, zato ga potiskajo ob rob," je ocenil.

Še en znak, da se retorika Srbije o njenem tradicionalnem zavezniku spreminja, so po pisanju portala besede srbske premierke Ane Brnabić, ki je na odprtju Euractiva Srbija v Beogradu govorila o "ruski agresiji v Ukrajini". Premierka, ki takšne formulacije doslej ni uporabljala, je obenem pohvalila EU kot največjega vlagatelja in donatorja v Srbiji.

Srbija je za članstvo v EU-ju formalno zaprosila leta 2009. Kandidatka za članstvo je od leta 2012, a so pristopna pogajanja zastala, po začetku vojne v Ukrajini pa so se odnosi še ohladili. Srbija je namreč obsodila rusko agresijo v Ukrajini, a ne želi uvesti sankcij proti Rusiji. Bruselj je Beograd med drugim tudi v širitvenem poročilu pozval, naj uskladi svojo zunanjo politiko z EU-jem, kar pomeni tudi pridružitev sankcijam Zahoda proti Rusiji.

43 odstotkov podpira članstvo v EU-ju

Srbsko ministrstvo za evropske integracije je izvedlo raziskavo o evropski usmeritvi državljanov Srbije, ki je pokazala, da članstvo te države v Evropski uniji podpira 43 odstotkov srbskih državljanov, proti pa jih je 32 odstotkov.

Do članstva Srbije v Uniji se ni opredelilo 12 odstotkov vprašanih, 13 odstotkov pa jih na morebitnem referendumu o vstopu Srbije v EU ne bi glasovalo, je še pokazala anketa, ki so jo izvedli med 11. in 20. decembrom 2022. V raziskavi je sodelovalo 1050 polnoletnih državljanov.

Dve tretjini vprašanih sta menili, da bi država zaradi dobrobiti državljanov ter boljše in bolj urejene Srbije morala izpeljati reforme, nujne za vstop v EU.

Za 15 odstotkov vprašanih članstvo v EU-ju pomeni možnost potovanja znotraj Unije, za 14 odstotkov večjo možnost zaposlovanja, za 13 odstotkov pa boljšo prihodnost mladih.

21 odstotkov vprašanih ocenjuje, da bo z vstopom Srbije največ izgubilo domače kmetijstvo, medtem ko jih 13 odstotkov meni, da članstvo v EU-ju pomeni tudi tveganje za izgubo lastne kulturne identitete.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je prejšnji teden dejal, da Srbija ni več tako zelo navdušena nad članstvom v EU-ju. "Nismo tako navdušeni, kot smo bili včasih, na neki način pa tudi Evropska unija ni tako navdušena nad nami," je dejal ob robu svetovnega gospodarskega foruma v Davosu.