Po srečanju je Pistorius ponovil, da je vojna v Ukrajini iz regionalnega prerasla v mednarodni konflikt, na kar poleg severnokorejskih vojakov na ruski strani kaže tudi nameščanje ruskih raket srednjega dometa, uperjenih proti Evropi.

Ideja za redna srečanja med obrambnimi ministri evropskih držav, ki namenijo največ za obrambo, se je nemškemu in francoskemu ministru porodila 12 ur po izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika, iz skrbi, da bodo ZDA Evropi odrekle dozdajšnjo varnostno podporo.

Na ponedeljkovem prvem srečanju ministrov t. i. nove peterice v Berlinu je prek videokonference sodeloval tudi ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov. Nemčija in druge države Nata želijo dodatno okrepiti obrambno proizvodnjo v Ukrajini, kar denimo s proizvodnjo tankov na ukrajinskih tleh počne nemško orožarsko podjetje Rheinmetall.

V prvem koraku se bo to financiralo s prihodki od obresti od zamrznjenega ruskega premoženja. Med drugim nameravajo spodbujati razvoj in nabavo brezpilotnih letal, ki jih upravlja umetna inteligenca.

"Glavni cilj mora biti, da izgradimo zmogljivosti, da se lahko branimo in odvračamo grožnje," je dejal Pistorius.

"Pozdravljamo dejstvo, da bo letos prvič 23 držav članic Nata namenilo vsaj 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda za obrambo. Nas pet, ki smo tukaj, pa priznava, da moramo storiti več," pa je dejal britanski obrambni minister John Healey.

Natova misija v nemškem Wiesbadnu bo januarja prevzela koordinacijo pomoči Ukrajini. Za ukrajinsko stran je velikega pomena tudi ohranjanje srečanj v okviru kontaktne skupine za Ukrajino, ki državi zagotavlja vedno nove svežnje vojaške in finančne pomoči.

Pistorius je na koncu dejal še, da njegovo ministrstvo nima dokaza, ki bi podprl ugibanja, da je šlo pri včerajšnjem strmoglavljenju letala z DHL-ovimi pošiljkami v bližini litovske prestolnice Vilne za sabotažo. Preiskava nesreče še poteka.