Lani je vlada sprejela program, po katerem naj bi bil vstop tujcev na trg dela lažji. Toda še vedno se zatika, tudi pri vprašanju pogoja znanja jezika. Kancler je zato predstavnike delodajalcev, delavcev, agencije za delo in ministrstev povabil na pogovor.

Od približno 700 tisoč za delo zmožnih Ukrajink in Ukrajincev, ki so pribežali v Nemčijo, jih po julijskih podatkih dejansko dela 266.000, torej 38 odstotkov, kar je 61.000 več kot lani. Seveda pa je delež še vedno nižji v primerjavi z nemškimi sosedami. Na Danskem se jih je na trg dela takoj vključilo 55 odstotkov, tam se jezika učijo sproti. Nemški integracijski model je drugačen – najprej učenje, nato delo.

"Prepričan sem, da potrebujemo kar največ pragmatizma," je dejal kancler Olaf Scholz, ki se spogleduje z ameriško prožnostjo na trgu dela.

"Nemščina je pomemben pogoj, toda jezika se je mogoče naučiti tudi ob delu," pa je povedal nemški minister za delo Hubertus Heil.

Andrea Nahles, ki vodi zvezni urad za zaposlovanje, zagovarja, da znanje jezika ostane del integracijskega procesa. "Preučili smo, kako zadeve delujejo na Nizozemskem, Danskem in Norveškem. Dejansko smo ugotovili, da v teh deželah ne polagajo tako velike vrednosti na znanje jezika. Nekoliko se lahko zgledujemo, kot je rekel Olaf Scholz, z več pragmatizma. To lahko podpišem. Toda če si pogledamo, kako trajne so službe, ali jih ljudje tudi obdržijo, se nam ni treba skrivati pred nikomer v Evropi. Po petih, šestih letih bivanja pri nas smo na stari celini najuspešnejši, kar se tiče delovne integracije," je povedal Nahles.

Iz krogov vladnih Liberalcev in opozicijskega CDU-ja je prišel tudi drugačen predlog: da bi Ukrajince prisilili v delo tako, da bi jim zmanjšali socialne pomoči, kar je vlada že odločno zavrnila.