"Odločitev, da se njenemu visočanstvu svetuje prorogacija parlamenta, je bila nezakonita, saj je imela učinek frustracije ali preprečitve sposobnosti parlamenta, da izvaja svojo ustavno funkcijo brez razumne obrazložitve," je dejala predsednica vrhovnega sodišča Brenda Hale, ki meni, da so bili s prorogacijo "učinki na temelje naše demokracije skrajni". Pojasnila je še, da je vseh enajst sodnikov soglasno odločilo, da je odločitev neveljavna in da morata o nadaljnjih korakih odločiti predsednika obeh domov britanskega parlamenta.

Z Downing Streeta so sporočili, da "razsodbo še preučujejo", premier Johnson pa je zatrdil, da bo vlada spoštovala razsodbo sodišča, čeprav se sam s to odločitvijo ne strinja. Ponovil je, da se mora brexit zgoditi 31. oktobra. "Očitno je to odločitev, ki jo bomo spoštovali, spoštovali bomo sodni proces," je dejal Johnson. "Mislim, da to ni pravilna odločitev, a šli bomo naprej in seveda se bo parlament vrnil na delo. Menijo, da suspenz, za katerega smo se odločili, ni nekaj, kar bi lahko odobrili," je še komentiral premier v New Yorku, kjer se udeležuje zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov.

Ob tem je ponovil svoje stališče, da je najpomembnejše, da Združeno kraljestvo iz EU-ja izstopi 31. oktobra. Na vprašanje, ali se namerava za svojo odločitev opravičiti, pa je Johnson ocenil, da razsodba sodišča "ni bila pravilna odločitev".

Bruselj molči

Evropska komisija sodbe sodišča ni komentirala, saj se "ne vpleta v notranje zadeve" Združenega kraljestva.

Corbyn Johnsona poziva k premisleku o odstopu

Sta bila pa zato zgovornejša vodja evroskeptične poslanske skupine Stranka brexit Nigel Farage in vodja laburistov Jeremy Corbyn. Farage je dejal, da je bila prorogacija "najhujša politična odločitev, sprejeta kadar koli" in da mora Johnsonov svetovalec Dominic Cummings, ki je posredno odgovoren za izide referenduma, tudi odstopiti.

Corbyn pa je prepričan, da bi moral Johnson razmisliti o svojem odstopu in sklicu predčasnih volitev. "Velik vzklik: Johnson je out!" je dejal Corbyn, ki je prepričan, da bo Johnson premier z najkrajšim stažem in da so laburisti pripravljeni oblikovati novo vlado.

Prorogacijo parlamenta oziroma začasno ustavitev njegovega dela je takoj po poletnih počitnicah zahteval britanski premier Boris Johnson, njegovo odločitev pa je s podpisom potrdila tudi kraljica Elizabeta II.

Preložitev brexita

Premier je s tem zatrl načrte opozicije, da prepreči brexit brez dogovora. Poslanci so sicer 4. septembra podprli zakon, ki preprečuje, da bi Združeno kraljestvo 31. oktobra Evropsko unijo zapustilo brez dogovora. Zakon tudi predvideva, da bo moral Johnson prositi za nov trimesečni odlog brexita do 31. januarja 2020, če poslanci do 19. oktobra ne bodo sprejeli novega sporazuma ali glasovali za brexit brez dogovora.

Johnsonov argument začasne ustavitve dela poslancev je bil sicer ta, da bi lahko kraljica v svojem govoru omenila ključne točke njegove nove politike.