Britanski premier Boris Johnson namreč želi izpeljati brexit z dogovorom pod novimi pogoji, s katerimi se Bruselj ne strinja. Po nedavnem obisku pri nemški kanclerki Angeli Merkel in francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu je Johnsonu postalo jasno, da se EU ne želi več pogajati o vsebini brexita, Bruselj tudi vztraja pri irskem varovalu, ki pa mu Johnson nasprotuje.

V telefonskem pogovoru z ministri je Johnson dejal, da bo imel London po začasni ustavitvi dela parlamenta zdaj več možnosti, da mu Bruselj ponudi novo pogodbo o izstopu iz EU-ja, saj parlament ne bo več "oviral brexita". Johnson je dejal, da so imeli dogodki v britanskem parlamentu "neposreden vpliv" na pogajanja. Ne pozabimo, zaradi velikega razdora med britanskimi poslanci je odstopila tudi premierka Theresa May, ki ni imela zadostne podpore niti znotraj lastne konservativne stranke.

Johnson se želi posvetiti notranjim težavam v državi

Enfant terrible britanske politike in nekdanji župan Londona tako vseskozi vztraja, da je sprožil mehanizem t. i. prorogacije oziroma ustavitve ali odložitve dela parlamenta v korist notranje politike in spremembe zakonodaje, kot sta financiranje nacionalnega zdravstvenega sistema (NHS) in zajezitev naraščajočega nasilja, kar naj bi bil tudi poudarek kraljičinega govora 14. oktobra.

Premier v primeru nezaupnice ne bo odstopil

Tudi na Downing Streetu vztrajajo, da si britanski premier prizadeva doseči nov sporazum o izstopu Združenega kraljestva iz EU-ja in da ne bo razpisal predčasnih volitev pred 31. oktobrom, ko je rok za izstop, četudi bi mu v parlamentu izglasovali nezaupnico. "Jasni smo bili, da v primeru nezaupnice ne bo odstopil. Določili bomo dan volitev. Volitev si ne želimo, če pa že moramo določiti datum, bo po 31. oktobru," je dejal za Guardian neimenovan visoki vladni vir.

Opozicija pa tudi nekateri člani konservativcev so ob novici, da je Boris Johnson kraljici poslal v odobritev začasno ustavitev dela parlamenta, kar je tudi že storila, na nogah. Premierjevo potezo o začasni ustavitvi dela poslancev, ki se bo začela med 9. in 12. septembrom ter končala 14. oktobra, razumejo kot preprečitev razprave o brexitu, kar, kot smo že zapisali, zavrača.

Protestniki zahtevajo preklic prorogacije

Po celotni državi so že v sredo, ko je bila objavljena novica o prorogaciji, vzniknili protesti. Protestniki so napisali peticijo, v kateri piše, da parlament ne bi smel biti suspendiran ali razpuščen, dokler datum izstopa ne bo preložen oziroma namera Združenega kraljestva o izstopu iz EU-ja ne bo preklicana.

Peticijo je podpisalo že več kot milijon ljudi. Po britanski zakonodaji morajo poslanci o vsaki pobudi, ki ima več kot 100.000 podpisov, razpravljati.

Predsednik spodnjega doma britanskega parlamenta in eden vodilnih evroskeptičnih poslancev Jacob Rees-Mogg je dejal, da je zgražanje nad ustavitvijo dela parlamenta "zaigrano", saj da imajo poslanci, ki nasprotujejo brexitu brez dogovora, dve možnosti: zamenjavo vlade ali zakona. Dodal je, da bo imel parlament v primeru brexita brez dogovora 13 dni časa za razpravo in da je od Bruslja odvisno, ali "jim bodo dali nov dogovor ali pa bodo vztrajali pri vazalskem odnosu Združenega kraljestva".

Odstopila vodja škotskega krila konservativcev

Zaradi Johnsonove zahteve je odstopila vodja škotskega krila konservativne stranke Ruth Davidson. V odstopnem pismu je Johnsona pozvala, naj sklene dogovor z Brusljem. Davidsonova, ki je škotske konservativce vodila osem let, sicer nasprotuje brexitu.

Poslovna ženska in aktivistka proti brexitu Gina Miller je vložila zahtevo za nujno sodno revizijo odločitve. Joanna Cherry iz Škotske nacionalne stranke pa je vložila zahtevo za nujno obravnavo na škotskem vrhovnem sodišču.

Možni scenariji

Britanski poslanci imajo zdaj na voljo dva scenarija. Ko se bodo 3. septembra vrnili na delo, lahko vodja opozicije Jeremy Corbyn zahteva glasovanje o nezaupnici premierju. Če ta ni izglasovana, lahko poslanci potrdijo zakon o dopolnitvi spornega 50. člena Pogodbe o Evropski uniji, če Johnson ne bi dosegel novega dogovora, kar lahko vodi tudi v predčasne volitve.

Če bi Johnson zmagal in nezaupnica ne bi bila izglasovana, ima opozicija 14 dni časa za oblikovanje alternativne večine, ki bi jo vodil sam Corbyn. Po tem scenariju bi prosili EU za dopolnitev 50. člena, sledile bi nove volitve.

Če opozicija ne bi zahtevala glasovanja o Johnsonovi zaupnici, bi bilo od 9. septembra delo parlamenta ustavljeno do 14. oktobra. V vmesnem času bi potekala pogajanja s 27-terico držav EU-ja. 14. oktobra sledi kraljičin govor, v katerem bodo izpostavljeni Johnsonovi načrti o novi notranji zakonodaji. Tri dni pozneje, 17. oktobra, bo Johnson odšel na Svet Evrope, na katerem upa na ratifikacijo novega dogovora.