Foto: EPA
Foto: EPA

Zahodne države je okrivil za svetovne gospodarske težave, med drugim za naraščajoče cene hrane.

Zahodne sankcije, uvedene proti Rusiji, po Putinovem prepričanju niso imele učinka. "Gospodarski 'blitzkrieg' že od samega začetka ni imel možnosti za uspeh," je dejal Putin v govoru na gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu. "Smo močni ljudje in se lahko spopademo z vsakim izzivom."

Sankcije, ki so jih zahodne države uvedle proti Rusiji zaradi njene invazije v Ukrajini, je označil za "blazne" in "nepremišljene". Po njegovem mnenju so ukrepi močno prizadeli tudi Evropsko unijo. Škodo zaradi sankcij za Evropo je ocenil na 400 milijard dolarjev.

Putin je bil deležen aplavza, ko je znova potrdil svojo odločenost, da nadaljuje "posebno vojaško operacijo" v Ukrajini, ki je, kot je dejal, sprožila niz zahodnih gospodarskih sankcij "brez primere". Zahodne države je ob tem obtožil kolonializma.

V svojem govoru na forumu, ki se ga letos ni udeležil praktično nihče z Zahoda, je bil kritičen tudi do ZDA. Dejal je, da se obnašajo kot "božji glasnik na Zemlji".

Poudaril je tudi, da vojaška operacija Rusije v Ukrajini ni vzrok za svetovne gospodarske težave, in zahodne države okrivil, da izrabljajo položaj, da bi prikrile lastne napake.

"Naraščajoče cene, inflacija, težave s hrano, cene goriva (...) so posledica sistematičnih napak v ekonomski politiki zdajšnje ameriške administracije in evropske birokracije," je dejal Putin v svojem nastopu, ki je trajal dobrih 70 minut.

Za skoraj štiri mesece trajajočo vojno v Ukrajini je znova zatrdil, da zanjo ni bilo alternative. "V trenutnih razmerah je bila zaradi naraščajočih tveganj in groženj odločitev Rusije za izvedbo posebne vojaške operacije (...) vsiljena in nujna," je dejal. Zahod je predtem "dobesedno napolnil Ukrajino s svojim orožjem in vojaškimi svetovalci", je dodal.

Glavni cilj invazije v Ukrajini je bila obramba "našega" naroda v pretežno ruskem Doneškem bazenu, ruski vojaki v tej pokrajini na vzhodu Ukrajine pa se bojujejo za obrambo ruskih "pravic za varen razvoj".

Putin je znova tudi ponovil, da Rusija ni kriva za blokado ukrajinskega izvoza žita in dvig cen hrane ter pripomnil, da "nismo mi tisti, ki so minirali pristanišča". Dejal je, da bo Rusija zagotovila varnost izvoza žita, če bo Kijev očistil morske mine.

Putin zatrjuje, da Rusija nima nič proti članstvu Ukrajine v EU-ju

Putin je zagotovil, da Rusija ne nasprotuje članstvu Ukrajine v EU-ju. Kot je dejal, ne gre za vojaško organizacijo, vsaka država pa ima po njegovem pravico, da se sama odloči glede pristopa gospodarskim zavezništvom.

Rusija je sicer leta kritizirala poskuse Ukrajine, da se pridruži zvezi Nato, ker je vodilo tudi do napetosti med Moskvo in Zahodom. Putin je pred rusko invazijo na Ukrajino od ZDA in Nata zahteval pravna jamstva, da Ukrajina ne bo sprejeta v Severnoatlantsko zavezništvo.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Velika Britanija namerava usposobiti na tisoče ukrajinskih vojakov

Britanski premier Boris Johnson pa je danes drugič od začetka vojne v Ukrajini obiskal Kijev, kjer se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Po Johnsonovih besedah je namen obiska prenesti Ukrajincem jasno sporočilo, da je Združeno kraljestvo z njimi. Ob tem je Johnson Ukrajini ponudil program, s katerim bi lahko pod vodstvom oboroženih sil Združenega kraljestva usposobili 10.000 vojakov vsakih 120 dni.

V okviru tega programa bi vojake usposabljali na področju bojevanja, medicinske oskrbe in spletne varnosti, so še sporočili z Downing Streeta.

Johnson je na skupni novinarski konferenci poudaril, da sta se z Zelenskim pogovarjala tudi o tem, kako sprostiti izvoz žita, ki ostaja ujeto v ukrajinskih pristaniščih.

Ukrajina uvaja vizume za Ruse

Ukrajina pa namerava s 1. julijem za ruske državljane uvesti vizume. S tem se bo končalo dobrih 30 let dolgo obdobje prehajanja meje brez vizumov za ruske državljane, ki je trajalo od razpada Sovjetske zveze leta 1991. "Ukrajina uvaja režim vizumov za državljane Ruske federacije," je sporočil Zelenski in dodal, da vladno odločitev o tem pričakuje že danes.

Vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak je dejal, da se je Ukrajina za to potezo odločila zaradi ruske invazije, pa tudi zato, da bi s tem okrepila svoje obrambne napore. "Zaradi obsega vojne, ki jo je sprožila Ruska federacija, moramo okrepiti nadzor nad vstopom ruskih državljanov na naše ozemlje. Varnost je prednostna naloga," je izjavil Jermak.

Sosedi si sicer delita skoraj 2300 kilometrov dolgo mejo, prav tako pa imajo številni prebivalci obeh držav svoje sorodnike v drugi državi. Upad v številu Rusov, ki potujejo v Ukrajino, so zaznali že po aneksiji Krima leta 2014. Pred tem, leta 2013, je Ukrajino obiskalo nekaj manj kot 11 milijonov Rusov, medtem ko se jih je leto zatem tja odpravilo le še poltretji milijon.

Med letoma 2015 in 2019 je ta številka padla na 1,5 milijona, po začetku pandemije leta 2020 pa v Ukrajino ni prišlo več niti pol milijona ljudi, je povedal tiskovni predstavnik ukrajinske obmejne straže Andrej Demčenko.

Kemična tovarna Azot v Severodonecku. Foto: Reuters
Kemična tovarna Azot v Severodonecku. Foto: Reuters

Kemična tovarna Azot skoraj popolnoma uničena

Tako guverner regije Lugansk Sergij Gajdaj kot ukrajinski generalštab sta opozorila, da se intenzivni spopadi za nadzor nad Severodoneckom nadaljujejo in da je Rusija na območje že poslala dodatno topništvo.

Po poročanju generalštaba so ukrajinske sile odbile ruske napade na vas Zolote, neuspešni pa naj bi bili tudi ruski ofenzivi proti mestu Slovjansk in vasi Bogorodice.

Ruska vojska je medtem zavzela vsa stanovanjska območja v mestu Severodoneck. Prav tako si še naprej prizadeva zavzeti okolico mesta Popasna, da bi nato z juga obkolila Severodoneck, navajajo britanske obveščevalne službe.

Humanitarne razmere na vzhodu Ukrajine vzbujajo izjemno skrb in se po štirih mesecih od začetka ruske invazije še poslabšujejo, so sporočili iz urada ZN-a za usklajevanje humanitarne pomoči (OCHA). Razmere so še posebej skrb vzbujajoče v Severodonecku in okoli njega, kjer že tedne potekajo hudi boji.

Po podatkih ZN-a je v mestu otežen dostop do čiste vode, hrane, sanitarij in elektrike.

Sovražnosti v vzhodni Ukrajini se medtem nadaljujejo. "Kljub velikim težavam pri dostopu so ZN in humanitarne organizacije od začetka vojne dosegli več kot 8,8 milijona ljudi po vsej Ukrajini," so sporočili iz OCHA-ja.

Ukrajinski branilci v Severodonecku so se zdaj utrdili v industrijski coni okoli kemične tovarne Azot. Poskusi evakuacije civilistov iz tovarne so bili do zdaj neuspešni.

"Zaradi stalnega obstreljevanja in spopadov je nemogoče in fizično nevarno zapustiti tovarno," je opozoril Gajdaj in dodal, da bo samo popolna prekinitev ognja omogočila varno evakuacijo več sto civilistov, ki se skrivajo v tovarni. V tovarni je po njegovih besedah 568 ljudi, med njimi 38 otrok.

Medtem je ukrajinski generalštab poročal tudi o ruskih zračnih napadih v smeri Avdijivke, ruskem obstreljevanju na jugu Ukrajine na meji med regijama Herson in Mikolajiv ter ukrajinskih zračnih napadih na tamkajšnje ruske položaje.

V ruskem obstreljevanju stanovanjske soseske v mestu Mikolajiv sta bila ubita najmanj dva človeka, 20 pa jih je bilo ranjenih, je sporočil guverner regije Vitalij Kim in dodal, da so med ranjenimi tudi otroci. Poškodovana so bila štiri večnadstropna stanovanja in nekateri infrastrukturni objekti, reševalna dela pa še vedno potekajo.

Britanski obveščevalci navajajo, da kljub anketam, ki kažejo, da večina Rusov podpira vojno v Ukrajini, vseeno velik del ruskega prebivalstva aktivno in pasivno izraža svoje nasprotovanje invaziji. Na strani ukrajinskih oboroženih sil se denimo glede na poročila bojuje tudi vojaška enota Legija svobode za Rusijo, ki jo sestavljajo Rusi.

Skepticizem glede vojne je velik tudi med poslovno elito in oligarhi. Rusijo naj bi od začetka invazije poskušalo zapustiti kar 15.000 milijonarjev, navajajo britanske obveščevalne službe.

Emmanuel Macron. Foto: EPA
Emmanuel Macron. Foto: EPA

Macron svoj obisk Moskve pogojuje s "potezami Putina"

Francoski predsednik Emmanuel Macron je med obiskom Kijeva govoril tudi o možnosti svojega obiska Moskve in pogajanj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Francija je na strani Ukrajine, je dejal, a želi si tudi izogibati stopnjevanjem.

Od začetka vojne v Ukrajini v EU prispelo 5,7 milijona beguncev

Od začetka ruske invazije v Ukrajini je v EU prebegnilo 5,7 milijona ukrajinskih beguncev, je sporočila agencija EU-ja za nadzor meja Frontex. Najbolj obremenjeni sta poljska in romunska meja. Iz EU-ja se je v Ukrajino medtem vrnilo 2,8 milijona ljudi. Samo v obdobju med 8. in 14. junijem je v EU vstopilo 237.050 Ukrajincev, v Ukrajino pa se jih je vrnilo 236.532, navaja agencija.

"Mislim, da zahteva pot v Rusijo izpolnjevanje nekaterih pogojev oziroma poteze predsednika Putina. Ne bom šel tja kar tako," je po poročanju nemškega portala Deutsche Welle Macron dejal za francosko televizijo TF1.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je vprašal, ali je Putin sploh "pripravljen kar koli slišati" in ali bi pogovor s katerim koli svetovnim voditeljem spremenil njegovo razmišljanje.

Macron je Moskvo obiskal nazadnje 8. februarja, le dobra dva tedna pred ruskim napadom na Ukrajino, od takrat pa je s Putinom večkrat govoril po telefonu.

Francoski predsednik je v Kijevu branil svojo izjavo, da Zahod ne bi smel ponižati Rusije. Pojasnil je, da je Francija to napako naredila z Nemčijo po prvi svetovni vojni in s tem "izgubila mir", saj je nato sledila druga svetovna vojna.

ZDA potrdile zajetje tretjega Američana

Medtem je ameriško zunanje ministrstvo potrdilo zajetje tretjega ameriškega državljana v Ukrajini. Po poročanju CNN-a gre za nekdanjega marinca Gradyja Kurpasija. Njegova žena je dejala, da ga je zadnjič slišala med 23. in 24. aprilom.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Foto: EPA
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Foto: EPA

Lavrov: Da je Zahod Ukrajino vlekel v Nato, je bilo zločinsko dejanje

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v pogovoru za BBC dejal, da je Rusija "razglasila posebno vojaško operacijo", ker ni mogla drugače razložiti Zahodu, da je to, da je vlekel Ukrajino v Nato, "zločinsko dejanje".

V intervjuju je Lavrov, ki sicer trdi, da Rusija "ni napadla Ukrajine", ponovil uradno tezo Kremlja o nacistih v Ukrajini kot enega od razlogov za vojno.

Novinar BBC-ja je Lavrovu citiral poročilo ZN-a o dogodkih v ukrajinski vasi Jagidne v regiji Černigov, ki pravi, da so "ruske sile prisilile 360 prebivalcev, vključno s 74 otroki in petimi ljudmi s posebnimi potrebami, da so bili 28 dni v kleti šole, kjer ni bilo stranišč, vode, 10 starejših ljudi pa je umrlo".

"Je to boj proti nacistom," je novinar vprašal ruskega ministra. Lavrov je odvrnil, da je "velika škoda", da so mednarodni diplomati, "vključno z Visokim komisarjem ZN-a za človekove pravice, generalnim sekretarjem ZN-a in drugimi predstavniki ZN-a, pod pritiskom Zahoda". Kot je dejal, se te ljudi "zelo pogosto uporabi za poudarjanje lažnih novic, ki jih širi Zahod".

"Rusija je torej brezmadežno čista?" je Lavrova vprašal novinar. "Rusija ni brezmadežno čista. Rusija je, kar je. Ni nas sram tega, da pokažemo, kdo smo," je odvrnil 72-letni Lavrov. Od začetka ruskega napada na Ukrajino pred skoraj štirimi meseci je bilo v Ukrajini ubitih več tisoč civilistov, cela mesta so popolnoma uničena, milijoni Ukrajincev so morali zapustiti domove in državo.

Glede odnosov Rusije in Združenega kraljestva je Lavrov dejal, da "ni več manevrskega prostora". "Tako Johnson (premier Boris Johnson, op. a.) kot Truss (Liz Truss, zunanja ministrica, op. a.) odkrito pravita, da bi morali premagati Rusijo, da bi jo morali spraviti na kolena. No, pa dajte, storite to," je dejal Lavrov.

Lavrov je BBC obtožil, da ni poročal o trpljenju civilistov na ukrajinskih območjih pod nadzorom proruskih separatistov zaradi bombardiranja ukrajinskih sil v zadnjih osmih letih. Novinar je odgovoril, da je BBC večkrat prosil separatistična vodstva teh regij za dovoljenja za vstop in pregled dogajanja, a da jim tega nikoli niso omogočili.