Zakon, ki so ga predlagali socialdemokrati premierke Mette Frederiksen, je bil sprejet s 70 glasovi za in 24 proti. Zanj so glasovali tudi poslanci liberalne stranke Venstre.

V skladu z zakonom bodo morali prosilci za azil prošnjo osebno vložiti na meji z Dansko, nakar bodo prepeljani v azilni center v eno izmed držav zunaj Evrope, kjer bodo čakali na odločitev.

Njihovo prošnjo bo sicer obravnavala prav država gostiteljica, v kateri bodo nastanjeni.
Če bo prošnja odobrena in bo prosilec prejel status begunca, bo s tem pridobil pravico do življenja v državi gostiteljici, ne pa na Danskem. Če pa bo vloga zavrnjena, bo moral prosilec za azil zapustiti državo gostiteljico, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Danska naj bi sodelovala z Egiptom, Etiopijo, Tunizijo

Glede sodelovanja se Danska še ni dogovorila z nobeno državo, vodi pa vlada po lastnih navedbah pogovore o tem z med pet do deset državami. Danski mediji kot možne med drugim omenjajo Egipt, Etiopijo in Tunizijo. Z Ruando je danska vlada že podpisala memorandum o soglasju o sodelovanju na področju azila in migracij, čeprav ta ne omenja izrecno zunanje obravnave prošenj za azil.

ZN in EU zaskrbljena

Urad visokega komisarja ZN-a za begunce (UNHCR) je zakon kritiziral, češ da je "v nasprotju z načeli mednarodnega sodelovanja na področju beguncev". "S sprožitvijo tako drastične in omejevalne spremembe v danski zakonodaji o beguncih Danska tvega sprožitev učinka domin, ko bodo tudi druge države v Evropi in v sosednjih regijah razmišljale o možnosti omejitve zaščite beguncev na svojih tleh," je za dansko tiskovno agencijo Ritzau dejal predstavnik UNHCR-ja v nordijskih in baltskih državah Henrik Nordentoft.

Tudi Evropska unija deli zaskrbljenost glede skladnosti zakonodaje z mednarodnimi obveznostmi Danske in glede tveganja, da bi to spodkopalo temelje mednarodnega sistema zaščite beguncev, je dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije Adalbert Jahnz.

Zunanja obravnava prošenj za azil po njegovih besedah sproža bistvena vprašanja o dostopu do azilnih postopkov in učinkovitem dostopu do zaščite ter v skladu s trenutnimi pravili EU-ja in predlogi v novem paktu o migracijah ni mogoča.

"Pakt o migracijah in azilu, ki ga je predlagala Evropska komisija, temelji na pravici do azila kot temeljni pravici v EU-ju," je dejal in napovedal, da bo komisija pred odločitvijo o nadaljnjih korakih temeljito analizirala dansko zakonodajo.