Danska je aprila postala prva evropska država, ki je državljanom Sirije dokončno odrekla pravico do začasnega prebivanja. Danska vlada namreč meni, da so predeli Sirije varni za vrnitev prebežnikov.
"Danska je bila odprta in iskrena od samega začetka. Sirskim beguncem smo jasno povedali, da je njihovo dovoljenje za prebivanje začasno in da je lahko preklicano, če ne bo več potrebe po zaščiti," je za Reuters povedal minister za priseljevanje Mattias Tesfaye.
Vlada je odločitev sprejela na podlagi poročila Danskega urada za priseljevanje iz leta 2019, ki ugotavlja, da je območje mesta Damask z okolico varno za bivanje.
Osem izmed 12 avtorjev poročila se je distanciralo od vladne odločitve. "Damask morda od maja 2018 ni videl aktivnih sovražnih spopadov – vendar to ne pomeni, da se lahko begunci varno vrnejo v sirsko prestolnico," so zapisali v pismu.
Urad za priseljevanje je od januarja letos spet obravnaval okoli 300 dovoljenj za bivanje. Polovici so dovoljenje podaljšali, 154 ljudem pa so dovoljenje odvzeli oz. jim ga niso podaljšali.
39 posameznikov je po pritožbi prejelo tudi dokončno odločitev danskega odbora za begunce, da morajo zapustiti državo v 60 dneh, poroča BBC.
Urad za priseljevanje je sicer od leta 2019 znova proučil oz. proučuje status okoli 1200 prebežnikov. Skupno so okoli 250 sirskim državljanom z območja Damaska odvzeli pravico do začasnega prebivanja na Danskem.
Komisarka Johansson: Nihče ne sme biti prisiljen, da se vrne v Sirijo
Odločitev je sprožila nekaj začudenja v Evropski komisija, ki je konec aprila sicer sprejela novo evropsko strategijo za "prostovoljno vračanje in reintegracijo" prebežnikov brez dovoljenja za prebivanje v Uniji.
"Nihče ne more biti prisiljen, da se vrne v Sirijo," je København opozorila Evropska komisarka za migracije Ylva Johansson.
Danska je zagotovila, da prebežnikov ne bo deportirala v Sirijo. Tega pravzaprav niti ne more narediti, saj s sirsko vlado nima vzpostavljenih diplomatskih vezi.
"Kako naj se vrnem?" – Sirce čakata zrušeno mesto in grožnja pregona
Kaj to v praksi pomeni za Sirce, ki morajo v 60 dneh zapustiti Dansko? V Sirijo se lahko vrnejo "prostovoljno" in ob tem od vlade dobijo 175.000 danskih kron (23.500 evrov) finančnih sredstev. Danska prostovoljne vrnitve v Sirijo financira že od leta 2019, tako je Dansko zapustilo okoli 250 Sircev, poroča BBC.
Vendar številni tega nikakor ne želijo storiti, saj jih v Siriji čakajo slabe življenjske razmere ali celo pregon. Številni se nimajo kam vrniti, ker so bili njihovi domovi med vojno uničeni. Zaradi gospodarske krize je v državi hudo pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin, pred pekarnami nastajajo dolge vrste za kruh.
"Vse moje življenje je tukaj. Kako naj se zdaj vrnem v Sirijo?" se sprašuje 19-letna Sara, ki se je v šestih letih naučila tekoče govoriti dansko in je sredi priprav na maturitetni izpit ob koncu srednje šole. Njeno družino, starše in mlajše brate in sestre so oblasti obvestile, da imajo 60 dni časa za vrnitev v Sirijo.
Družina se ob vrnitvi v Sirijo boji aretacije in mučenja. "Denar od danske vlade smo nehali prejemati pred štirimi leti," ob tem za BBC poudarja njen oče Mohamed, ki je v Siriji delal kot odvetnik, zadnjih nekaj let pa na Danskem vodi restavracijo.
Poročilo: marca 143 arbitrarnih aretacij, večina v Damasku
Moškim grozi vpoklic v vojsko, nasprotnikom vlade Bašarja Al Asada oz. podpornikom opozicije in protestov pa kazni za politično udejstvovanje ob začetku vojne pred desetimi leti.
Sirsko omrežje za človekove pravice (SNHR) v poročilu ugotavlja, da so Asadove sile marca letos na območjih Sirije pod njihovim nadzorom izvedle 143 arbitrarnih aretacij, večino v predmestju Damaska in v pokrajini Dara.
Enega človeka so aretirali zaradi telefonskega klica na območja pod nadzorom opozicije, drugega zaradi kritiziranja slabih življenjskih razmer in korupcije na Facebooku, poroča The New Humanitarian, medij pod okriljem Združenih narodov.
"V Siriji smo od tri do štiri leta živeli med vojno. Vojaki so prišli v naše mesto. Želeli so nas aretirati, ker smo sodelovali na protestih," je za BBC povedal 30-letni Mohamed Almales. Skupaj z brati lahko zaradi drugačnega statusa ostanejo na Danskem, vendar se morajo v Sirijo vrniti sestre in starši. "Grozi jim aretacija. Režim ima imena ljudi, ki so protestirali proti Asadu, tako v Siriji kot na Danskem. Nadzirajo tudi družbena omrežja," meni Almales.
Alternativa "prostovoljni" vrnitvi? Premestitev v azilni center
Sirske prebežnike z odvzeto pravico do prebivanja, ki se ne želijo "prostovoljno" vrniti v Sirijo, bodo danske oblasti namestile v azilne centre. Izgubili bodo pravico do prebivanja ali izobraževanja na Danskem. Odbor Sveta Evrope za preprečevanje mučenja je danske azilne centre lani označil za "nesprejemljive za ljudi", razmere za bivanje primerjal z zaporom in kritiziral slabe higienske razmere, je poročal The Local Dk.
33 evropskih poslancev pozvalo Dansko, naj spremeni politiko
Na Danskem je v zadnjih tednih potekalo več protestov prebežnikov in njihovih podpornikov ter humanitarnih organizacij. Izgon določenih sirskih državljanov je v pismu danski vladi obsodilo tudi 33 evropskih poslancev. "Izgon v državo, ki je v vojni, nikoli ne bi smel biti normalen. Danska pri tem ne bi smela prevzemati vodilne vloge," so zapisali in pozvali Dansko, naj naredi "180-stopinjski obrat" v svoji azilni politiki.
Kljub pritisku evropskih institucij, prebežnikov, humanitarnih organizacij in celo samih avtorjev danskega poročila, ki je dele Sirija označilo za varne, se zdi stališče danske vlade neomajno.
Cilj danske vlade: brez prošenj za azil
Danska je bila prva podpisnica konvencije Združenih narodov o beguncih iz leta 1951. Sedem desetletij pozneje je njeno stališče spremenjeno. V letu 2020 je država prejela le 1500 prošenj za azil, odobrili so jih 600, kar je najmanj v treh desetletjih.
"To je resnično dobra novica. Koronavirus je odigral vlogo, vendar gre predvsem za našo dosledno zunanjo politiko. Številni, ki prihajajo, sploh ne potrebujejo zaščite," je februarja komentiral minister za priseljevanje Tesfaye. Vlada premierke Mette Frederiksen si je za cilj celo zastavila, da v prihodnosti ne bi prejeli nobenih prošenj za azil.
Skrivni dogovor z Ruando?
V preteklih tednih sta danska ministra za priseljevanje in razvoj obiskala Ruando, kjer sta državi podpisali nezavezujoč dogovor o sodelovanju pri azilnih in migracijskih izzivih. Obisk je spodbudil špekulacije, da želi Danska v Ruandi vzpostaviti center za obravnavo beguncev, poroča BBC.
Porast prihodov sirskih beguncev na Ciper
Ciper je od obale Sirije oddaljen samo 160 kilometrov, vendar se sirski begunci na vrhuncu vojne na sredozemski otok niso množično zatekali. To naj bi se v zadnjih tednih spremenilo.
Notranji minister Nikos Nuris je v petek v pismu Evropski komisiji, da imajo na Cipru "izredno stanje", ker so v preteklem tednu na otok vsak dan prispeli čolni tihotapcev iz Sirije, zaradi česar je v prebežniških centrih nastala velika gneča.
Ciprske oblasti so v sredo prestregle plovilo ob vzhodni obali otoka, v katerem je bilo 97 prebežnikov iz Sirije. Danes so prestregli še 14 ljudi iz Sirije, vključno s tremi otroki, ki so prišli s severa razdeljenega otoka, ki ga nadzirajo turški Ciprčani.
Poziv Bruslju, naj prepreči prihode prebežnikov iz Sirije
"Od Evropske komisije želimo takojšnje in aktivno posredovanje, da bi preprečili nezakonite odhode s sirske obale in zlasti pristanišča Tartus," je dejal Nouris. Ni pojasnil, kako naj bi Bruselj preprečil odhode čolnov s prebežniki iz Sirije, vztrajal pa je, da "zmogljivosti obstajajo", poroča grški portal Ekathimerini.
Po navedbah ciprske vlade je v zadnjih štirih letih število prosilcev za azil na Cipru doseglo štiri odstotke prebivalstva, medtem ko naj bi ta delež v drugih državah EU-ja znašal odstotek. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat ima Ciper najvišje število prosilcev za azil na prebivalca med članicami EU-ja, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).
Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je na Cipru od leta 2011 zatočišče poiskalo več kot 12.000 Sircev, mednarodno zaščito pa so priznali 8500 osebam.
Prošnja za pomoč pri deportacijah
Nuris priznava, da je Ciper v "kroničnem" zaostanku pri obravnavi prošenj za azil. V letošnjem letu so zavrnili skoraj 4000 prošenj. Evropsko unijo je pozval, naj Cipru pomaga pri deportaciji prebežnikov z zavrnjenimi prošnjami za azil.
Glavna težava Cipra je po njegovih besedah to, da Nikozija nima sklenjenih dvostranskih sporazumov s tretjimi državami, kot je na primer Turčija, saj Ankara Cipra ne priznava.
Na drugi strani ima Ciper sklenjen dogovor s sosednjim Libanonom, da preprečuje čolnom s prebežniki, da bi dosegli obalo Cipra. Ta praksa naj bi bila sicer nezakonita, saj Ciper prebežnikom niti ne ponudi priložnosti, da bi vložili prošnjo za azil, še poroča Ekathimerini.
Nemčija omogočila deportacije sirskih osumljencev
Spremembe v odnosu do sirskih beguncev se ne nakazujejo samo na Danskem, temveč tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Nemčija je ob koncu leta 2020 sporočila, da bodo z letom 2021 začeli v Sirijo deportirati sirske državljane, ki v Nemčiji predstavljajo varnostno grožnjo, je poročal The Local De.
"Splošna prepoved deportacij v Sirijo (v veljavi od leta 2012, op. a.) se bo končala z letom 2020," je takrat sporočil državni sekretar na notranjem ministrstvu Hans-Georg Engelke: "Tisti, ki storijo kazniva dejanja ali imajo teroristične namene, da bi resno škodovali naši državi in našemu prebivalstvu, bi morali in bodo morali zapustiti našo državo."
Nemško zunanje ministrstvo sicer še zmeraj ugotavlja, da so razmere v Sirijo "katastrofalne". Nemško notranje ministrstvo medtem predvideva, da v državi biva 89 "potencialno nevarnih" islamistov iz Sirije, je marca poročal Deutsche Welle. Uradnih podatkov o morebitnih izvedenih deportacijah ni na voljo.
Tudi Švedska dele Sirije označila za varne
Švedska je tako kot Danska že leta 2019 presodila, da so razmere v delih Sirije varne. Sirski prosilci za azil, ki prispejo na Švedsko, ne bodo več dobili azila na podlagi splošnega tveganja v državi, ampak bodo morali zaprositi za azil glede na posamezne okoliščine, na svoji spletni strani navaja Evropski svet za begunce in izgnance (ECRE).
Švedski urad za migracije (Migrationsverket) je med varna območja uvrstil Damask in južne pokrajine Rif Dimašk, Dara, Suvejda in Kuneitra, pa tudi Hasako na severovzhodu in Latakijo na zahodu države.
EU želi spodbuditi deportacije in privabiti kvalificirane delavce
Evropska unija je medtem v procesu reforme svoje migracijske in azilne politike, kar je tudi ena od prioritet slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije.
Predsedstvo sveta EU-ja in Evropski parlament sta v torek dosegla začasni dogovor o novi shemi za legalno priseljevanje oz. privabljanje visokokvalificiranih delavcev.
Osnutek t. i. direktive za modro karto določa pogoje za vstop in prebivanje v Uniji za visokokvalificirane državljane tretjih držav. Namen tega sistema sprejemanja po vsej EU je privabiti in obdržati visoko usposobljene delavce, zlasti v sektorjih, ki se spoprijemajo s pomanjkanjem kvalifikacij, piše na spletni strani Sveta EU-ja.
Shema med drugim določa minimalno sklenitev delovnega razmerja za šest mesecev, omogoča sodelovanje na trgu dela vseh članic ter združitev družin imetnika "modre karte". O predlogu mora glasovati še Evropski parlament.
Evropska strategija za prostovoljno vračanje
Konec aprila pa je Evropska komisija sprejela prvo "evropsko strategijo za prostovoljno vračanje in reintegracijo". Evropska unija na letni ravni ukaže 500.000 tujim državljanom, da morajo zaradi neregularnega vstopa ali bivanja zapustiti EU, od tega pa se jih samo tretjina vrne v domovino ali državo, iz katere so vstopili v EU, na svoji spletni strani navaja odbor Evropske komisije za notranje zadeve in migracije.
"Le približno tretjina ljudi, ki nimajo pravice do prebivanja v EU-ju, se vrne v domovino. Od tistih, ki to storijo, se jih manj kot 30 odstotkov vrne prostovoljno. Prostovoljno vračanje je vedno boljša možnost: posameznika postavlja v središče, je učinkovitejše in cenejše. Naša prva strategija za prostovoljno vrnitev in reintegracijo bo pomagala povratnikom iz EU-ja in tretjih držav, da izkoristijo priložnosti v svoji državi, prispevajo k razvoju skupnosti in zgradijo zaupanje v naš migracijski sistem, da bo učinkovitejši," je na predstavitvi povedala komisarka Johansson.
"EU gradi nov ekosistem na področju vračanja – s poudarkom na povečanju sodelovanja pri ponovnem sprejemu, izboljšanju okvira upravljanja, opremljanju Frontexa z novim operativnim mandatom za vračanje ter imenovanjem koordinatorja EU-ja za vračanje," pa je novosti predstavil podpredsednik komisije Margaritis Schinas, pristojen tudi za "promocijo evropskega načina življenja".
Dogovori o vračanju z več kot 20 državami
Unija je doslej sklenila pravno zavezujoče dogovore o vračanju prebivalcev brez dovoljenja za prebivanje z 18 državami, med njimi so Hongkong, Macao, Šrilanka, Albanija, Rusija, Ukrajina, Severna Makedonija, BiH, Črna Gora, Srbija, Moldavija, Pakistan, Gruzija, Armenija, Azerbajdžan, Turčija, Zelenortski otoki in od leta 2020 tudi z Belorusijo.
Pravno nezavezujoče dogovore so sklenili z Afganistanom, Gvinejo, Bangladešem, Etiopijo, Slonokoščeno obalo in Gambijo.
Borrell: "Ni pogojev za varno vračanje beguncev v Sirijo"
Evropska komisarka za notranje zadeve in pristojna za migracije Johansson je v primeru Danske sicer dala jasno vedeti, da prisilne migracije v Sirijo (še) niso dopustne.
Na vprašanje, ali namerava EU v prihodnosti skleniti dogovor o vračanju tudi s Sirijo, nam ob pisanju prispevka iz Evropske komisije niso odgovorili.
Visoki predstavnik za zunanjepolitične zadeve EU-ja Josep Borrell je ob letošnji 10. obletnici vojne v Siriji v deklaraciji sicer zapisal, da za 5,6 milijona registriranih beguncev in 6,2 milijona notranje razseljenih v Siriji "ni pogojev za njihovo varno, prostovoljno, dostojno in trajnostno vrnitev v skladu z mednarodnim pravom" ter da konflikt v Siriji "še zdaleč ni končan".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje