Nekdanji pripadnik sirske obveščevalne službe Anvar Raslan je obtožen zločinov proti človeštvu v času, ko je deloval v centru za pridržanje al Katib v Damasku. 57-letnik naj bi bil odgovoren za smrt 58 in mučenje 4000 ljudi v zaporu med 29. aprilom 2011 in 7. septembrom 2012. Če bo obsojen, mu grozi dosmrtna ječa.

43-letni Ejad Al Harib je obtožen sodelovanja pri zločinih proti človečnosti. Med drugim naj bi preganjal in lovil protestnike ter domnevno sodeloval pri dveh umorih in mučenju okoli 2000 ljudi med julijem 2011 in januarjem 2012.

Pobegnila leta 2012, aretirana februarja lani
Oba sta Sirijo zapustila leta 2012 in zaprosila za azil v Nemčiji, kjer so ju aretirali februarja 2019. Sodili jima bodo po načelu univerzalne jurisdikcije, po katerem lahko sojenje za vojne zločine v neki državi poteka v drugi državi.

Sirski režim je od okoli aprila 2011 dalje skušal s silo zatreti protivladne dejavnosti opozicije po vsej državi. Sirska obveščevalna služba je pri tem imela ključno vlogo. Po navedbah nemškega tožilstva je bil cilj, da z uporabo obveščevalnih dejavnosti čim prej ustavijo protestno gibanje.

Prva priložnost za žrtve, da spregovorijo
"To sojenje je prva priložnost, da žrtve spregovorijo, ne le v javnosti, temveč na sodišču, o tem, kaj se jim je zgodilo in kaj se še vedno dogaja v Siriji," je dejal ustanovitelj Evropskega centra za ustavne in človekove pravice (ECCHR) Wolfgang Kaleck, ki zagovarja tožnike.

Na sodišču v Koblenzu naj bi pričale žrtve, ki so preživele nečloveške in ponižujoče razmere v al Katibu ter pozneje pobegnile v Evropo. Številni med njimi so pristali v zaporu zaradi udeležbe na protestih v času arabske pomladi leta 2011. Odvetnik Patrick Kroker, ki zastopa več domnevnih žrtev mučenja, je za nemško tiskovno agencijo DPA dejal, da ima več žrtev še danes sledi mučenja po telesu.

Raslan celo poveljnik centra z zaporom
Po navedbah tožilstva so zapornike v al Katibu tepli s pestmi, žicami in biči ter jih izpostavljali električnim šokom. Nekatere so privezali za zapestja in jih obesili tako, da so se tal dotikali le s konicami prstov na nogah in jih še naprej pretepali, nekaterim več dni niso dovolili spati. S takimi psihičnimi in telesnimi zlorabami so, kot navaja obtožnica, od zapornikov skušali izsiliti priznanje ter informacije o sirski opoziciji.

Raslan je bil domnevno med 29. aprilom 2011 in 7. septembrom 2012 celo poveljnik razvpitega obveščevalnega oddelka 251 v Bagdadski ulici v Damasku. A se je leta 2012 odločil za pobeg v tujino, pri čemer mu je pomagala uporniška stran. V zameno je ponudil, da bo predal podatke o več kot 20 tisočih ujetnikih režima Bašarja Al Asada. Vendar dokumentov nikoli ni izročil, vseeno pa se je leta 2014 znašel v Ženevi na mirovnih pogajanjih kot član ene izmed uporniških skupin.

Obstajajo slike žrtev iz enote 251
Zdaj nekateri sirski opozicijski politiki pričajo, da je Raslana ves čas zanimal samo beg na Zahod, saj je imel kot številni politično pomembni begunci priložnost, da se naseli v Katarju, a sam je hotel v Nemčijo. Raslana med drugim bremenijo podatki, ki jih je iz Sirije pretihotapil "Cezar", vojaški obveščevalni fotograf, ki je bil odgovoren za dokumentiranje umrlih v zaporih. Med več tisoč žrtvami na slikah je tudi okoli 100 trupel, ki so jih pripeljali z obveščevalnega oddelka 251, ko ga je vodil Raslan.