Napovedal je tudi zaostrovanje političnega boja in razpad BiH-a.

Sejo z eno samo točko dnevnega reda z naslovom Obravnava aktualnih varnostnopolitičnih razmer v svetu z vidika posledic za Republiko Srbsko so v Banjaluki sklicali po odločitvi Schmidta, da uvede tehnične spremembe volilnega zakona BiH-a.

Schmidt je svojo odločitev, ki je v skladu z njegovimi pooblastili, sporočil v torek. Pojasnil je, da s spremembami zakona želi zagotoviti svobodne in poštene volitve ter njihovo integriteto. Prepovedal je tudi kandidaturo obsojenim vojnim zločincem.

"Sprejetje zakona je predvsem nož v hrbet BiH-a," je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina dejal Dodik in dodal, da BiH ni država, ampak ozemlje.

Zahteval je, da parlament BiH-a poskušajo pripraviti do tega, da v sedmih dneh razveljavi Schmidtove odločitve, pa tudi da iz države izženejo ameriškega in britanskega veleposlanika. Če se to ne bo zgodilo, Dodik predlaga, da srbski predstavniki v organih oblasti BiH-a onemogočajo sprejemanje vseh odločitev in zapustijo vladajočo koalicijo ter da Republika Srbska sprejme svoj volilni zakon.

Novo zanikanje genocida v Srebrenici

Dodik je spet zanikal genocid v Srebrenici, žalil ameriškega veleposlanika v BiH-u Michaela Murphyja in trdil, da ZDA, Združeno kraljestvo in Nemčija vodijo hibridno vojno proti Republiki Srbski in Srbiji.

Dotaknil se je tudi sankcij, ki so jih proti njemu in njegovim najbližjim sodelavcem uvedli ZDA in Združeno kraljestvo. Kot je poročal sarajevski časopis Dnevni avaz, zaradi sankcij plačo zdaj večina njih prejema v gotovini prek pošte, ne morejo pa dobiti niti plačilne kartice.

Za bošnjaške politike pa je Dodik dejal, da so neumni, in dodal, da bi bilo najpametneje, da se pogovorijo o mirnem razhodu. Prepričan je namreč, da bo prišel trenutek za to in da bo Bošnjakom v tem primeru ostalo 25 odstotkov ozemlja BiH-a, na katerem bodo lahko živeli.

Dodikove besede so v svojih govorih ponavljali tudi njegovi najbližji sodelavci, vključno s srbsko članico predsedstva BiH-a Željko Cvijanović, ki je Schmidtovo odločitev že v torek označila za klofuto demokratičnemu procesu in evropski poti BiH-a.

Volilni zakon sicer spada v sveženj reform, ki jih mora BiH izpolniti na svoji evropski poti. Čeprav BiH vseh pogojev še ni izpolnil, je Evropski svet prejšnji teden na priporočilo Evropske komisije odobril začetek pristopnih pogajanj s to državo.