Dodik je leta 2021 povzročil najresnejšo politično krizo po koncu vojne v BiH-u, ko je napovedal umik srbske entitete iz ključnih državnih institucij, kot so sodstvo, davčni sistem in oborožene sile. Groženj potem ni uresničil, saj je dejal, da bo počakal na ugodnejši geopolitični trenutek.

Z odcepitvijo je znova zagrozil tik pred koncem lanskega leta, ko je napovedal takojšnjo razglasitev neodvisnosti Republike Srbske, če bo visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt sprejel zakon o državni lastnini.

A kot je razbrati iz njegovega ponedeljkovega pogovora za Reuters, je Dodik zdaj stopil korak nazaj, saj je dejal, da odcepitev srbske entitete BiH-a ni del njegovega načrta. "Ne pozivamo k revoluciji. Ne pripravljamo se na vojno, pripravljamo se na politične odločitve na ravni državnega parlamenta in na ravni parlamenta Republike Srbske," je dejal Dodik.

Po njegovih besedah je politični dialog med etničnimi skupinami v BiH-u nujen za zagotovitev večje avtonomije srbske entitete.

"V prvi fazi moramo zagotoviti dialog med političnimi strankami v BiH-u, brez sodelovanja tujcev, da bi zagotovili vzdržen dogovor. Sicer Bosna nima prihodnosti," je zatrdil.

Daytonski mirovni sporazum, s katerim se je leta 1995 končala vojna, je BiH ohranil kot eno državo, ki pa je razdeljena na bošnjaško-hrvaško federacijo in Republiko Srbsko.

Eden izmed največjih zagovornikov enotnega BiH-a so ZDA, ki so v ponedeljek celo poslale dva lovca F-16, da sta preletela državo in tako poudarila ameriško zavezanost njeni ozemeljski celovitosti.

"Hibridna vojna proti Republiki Srbski"

V pogovoru je Dodik izrazil odkrito nasprotovanje, kar sam imenuje mednarodno vmešavanje v notranje zadeve BiH-a, kjer ima visoki predstavnik mednarodne skupnosti izvršna pooblastila glede zadev, ki so vezana na spoštovanje določil Daytonskega sporazuma.

Dodik je dejal, da bodo trenutnega odposlanca Schmidta zaprosili, da odide, če bo poskušal obiskati Republiko Srbsko. Po mnenju Dodika je namreč njegov mandat nelegitimen, saj ga ni potrdil Varnostni svet ZN-a, kjer ima velika srbska zaveznica Rusija pravico do veta.

Predsednik Republike Srbske je poudaril, da tujci ne bi smeli imeti nobene vloge v politiki BiH-a, vključno z ustavnim sodiščem, v katerem delajo trije mednarodni sodniki in po dva sodnika iz vsake od treh etničnih skupin – Bošnjakov, Hrvatov in Srbov.

Proti Dodiku so bile uvedene sankcije ZDA in Velike Britanije zaradi dejanj, ki spodkopavajo celovitost Daytonskega sporazuma in ogrožajo mir v državi na Zahodnem Balkanu. "Sankcije proti meni so del hibridne vojne, ki se vodi proti Republiki Srbski," je pojasnil Dodik in tuje diplomate, ki delajo v BiH-u, obtožil, da so protisrbski.