Stoltenberg, ki je na turneji po Zahodnem Balkanu, je dejal, da Nato močno podpira ozemeljsko celovitost BiH-a in da je zaskrbljen zaradi odcepitvene in razdiralne retorike ter zunanjih vplivov, zlasti Rusije. "Vse to predstavlja grožnjo stabilnosti in ovira reforme," je opozoril Stoltenberg po srečanju s predsednico sveta ministrov BiH-a Borjano Krišto ter ministroma za zunanje zadeve in obrambo, Elmedinom Konakovićem in Zukanom Helezom.

Stoltenberg je tudi spomnil, da Nato že leta deluje v BiH-u, ker meni, da sta ta država in regija izjemno pomembni, ter želi poglobiti sodelovanje s političnim dialogom in praktičnim sodelovanjem, vključno s podporo vojaški misiji EU Althea.

Izrazil je podporo prizadevanjem za izboljšanje obrambnih zmogljivosti BiH-a kot tudi evroatlantski poti države ter dodal, da so končne odločitve in odgovornost za to na politikih v BiH-u. "Vsaka država ima pravico izbrati lastno varnostno ureditev brez zunanjega vmešavanja," je dejal Stoltenberg, ki se zaveda globokih razprtij v BiH-u glede morebitnega članstva v zavezništvu, čemur v Republiki Srbski močno nasprotujejo.

Predsednica sveta ministrov BiH-a Krišto pa je dejala, da je sodelovanje z Natom priložnost za krepitev varnostnih in obrambnih zmogljivosti za učinkovito odzivanje na obstoječe grožnje. Stoltenbergu se je zahvalila za približno 50 milijonov evrov vreden sveženj pomoči Nata v okviru devetih različnih projektov.

Stoltenberg se je srečal tudi z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH-u Christianom Schmidtom in mu izrazil vso podporo, zlasti zaradi napadov oblasti Republike Srbske z Miloradom Dodikom na čelu, ki ob podpori Rusije izpodbijajo zakonitost Schmidtovega imenovanja na ta položaj. Schmidt pa je dejal, da je polno sodelovanje institucij, kot jih določa daytonski sporazum, med katerimi je tudi položaj visokega predstavnika, in zveze Nato nujno za zagotavljanje vladavine prava v BiH-u.

Republika Srbska članstvu BiH-a v Natu nasprotuje

Stoltenberg je svojo turnejo začel v nedeljo z neformalno večerjo v Sarajevu, med katero je srbska članica predsedstva Željka Cvijanović ponovila, da entiteta Republika Srbska nasprotuje članstvu v Natu, je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Beograda Boštjan Anžin.

"Ko nekdo postane član Nata, je to avtomatsko sovražna država Rusije in Kitajske, ki pa podpirata Republiko Srbsko, kjer je najpomembneje, v Varnostnem svetu Združenih narodov. Z več vidikov bi bilo približevanje Natu škodljivo," je dejal Srđan Mazalica, poslanec stranke SNSD Milorada Dodika.

Bosna in Hercegovina sicer večino zahtev Nata izpolnjuje, v preteklosti je pri tem – denimo pri oblikovanju skupnih oboroženih sil – sodeloval tudi Dodik, ki pa si je kasneje premislil in sprejel odločitev o nevtralnosti po vzoru Srbije, a so reforme na državni ravni tekle naprej, vojaki pa so sodelovali v Natovih misijah in vojaških vajah. Alija Kožljak, svetovalec za varnost v predsedništvu Bosne in Hercegovine, je dejal: "Ruska federacija poskuša ustaviti evroatlanske integracije na prostoru Zahodnega Balkana. V Bosni in Hercegovini ima seveda zelo plodna tla zaradi proksijev, ki delajo v interesu Rusije. Eden od njih je gotovo Milorad Dodik, ki se je na vse mogoče načine, vsaj deklarativno, upiral pospešitvi poti v Nato."

Tudi na Kosovo, v Srbijo in Severno Makedonijo

Turnejo je Stoltenberg nadaljeval na Kosovu, kjer je zagotovil, da bo Nato storil vse, da se na Kosovu ne bo ponovilo nasilje, kot je bilo tisto septembra v Banjski ali napad na sile Kfor v maju v Zvečanu, v katerem je bilo ranjenih 93 pripadnikov sil Nata. Izpostavil je pomen tega, da odgovorne privedejo pred sodišča.

Na novinarski konferenci s kosovsko predsednico Vjoso Osmani je omenjene napade obsodil kot nesprejemljive in poudaril, da bo Nato "storil vse, kar je potrebno za ohranitev varnosti in svobode gibanja vseh prebivalcev Kosova".

Ker so po oceni Stoltenberga ti resni primeri nasilja na severu Kosova z večinskim srbskim prebivalstvom znak, da bi se na Zahodni Balkan lahko vrnili konflikti, je Nato svojo prisotnost na Kosovu okrepil s tisoč dodatnimi vojaki, kar je po njegovih besedah "največje povečanje vojske zavezništva v zadnjem desetletju". Organiziral je tudi dodatne patrulje na severu države. S tem želi zavezništvo zagotoviti, da bodo sile Kfor še naprej izpolnjevale mandat ZN, je dejal.

Ob tem je dodal, da Nato preučuje "ali bi bilo potrebno trajno povečati sile Kfor", da nasilje ne bi ušlo izpod nadzora in povzročilo novega nasilnega konflikta na Kosovu ali v širši regiji.

Predsednica Kosova Osmani se je na novinarski konferenci zahvalila za zavezanost Kforja miru in stabilnosti na Kosovu, za kar si Srbija po njenih besedah ne prizadeva, in poudarila, da do obiska Stoltenberga prihaja v zelo občutljivem in zahtevnem času za varnost na celotnem Zahodnem Balkanu. Kot strateški cilj Kosova je izpostavila članstvo v Natu.

Turnejo bo Stoltenberg, ki verjame, da so v času nestabilnosti ključne močne institucije, kot sta Nato in Unija, sklenil v Severni Makedoniji. Tam je predvideno tudi srečanje z voditelji iz zavezniških držav v regiji, tudi iz Slovenije, je dodal Anžin.