CDU je tudi predlagala uvedbo izrednih razmer. Vodja nemških krščanskih demokratov Merz je dejal, da se je levosredinska koalicija pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza odločila, da ne bo izvajala celovitih zavrnitev prosilcev za azil na nemški meji, kar je bila ključna zahteva njegovih krščanskih demokratov in njihove bavarske sestrske Krščanskosocialne unije (CDU/CSU), poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"To pomeni, da je poskus iskanja kompromisa spodletel," je dejal po pogovorih v Berlinu, ki so se jih udeležili tudi predstavniki zveznih dežel.

Scholz je po propadlih pogovorih Merzu očital, da je ravnal v slabi veri in bil še pred vrhom odločen, da ne bo poskušal iskati kompromisa: "Vodje se obnašajo drugače. Značaj in poštenost sta tisto, kar država potrebuje, ne pa tovrstnih provincialnih iger. Vodenje pomeni sklepanje kompromisov."

Po navedbah poslanca Thorstena Freija, ki je na vrhu na zveznem ministrstvu za notranje zadeve zastopal stranki CDU/CSU, predlogi levosredinske vlade niso šli dovolj daleč. Dejal je, da so bili predlagani ukrepi namenjeni hitrejši odstranitvi zavrnjenih prosilcev za azil in ne dodatnemu omejevanju števila njihovih prihodov, kar so predlagali sami. CDU/CSU je želel na vrhu razglasiti tudi izredne razmere, na kar vlada ni pristala.

Po navedbah virov iz vladnih krogov je notranja ministrica Nancy Faeser predlagala, da bi morala zvezna policija v prihodnje preveriti, ali je v primeru nedovoljenega vstopa za izvedbo azilnega postopka pristojna druga država članica, in tudi zaslišati tujca.

Zvezna policija bi nato pri pristojnem sodišču vložila predlog za njegov pripor zaradi nevarnosti pobega, če bi to omogočale nastanitvene zmožnosti. Zvezni urad za migracije in begunce bi lahko v pristojni državi nato sprožil pospešen postopek za ponovni sprejem prosilca v skladu s tako imenovanimi dublinskimi pravili EU-ja, poroča DPA.

Tusk: Nadzor na nemških mejah nesprejemljiv in pomeni konec schengna

Uvedba nadzora na vseh nemških kopenskih mejah je nesprejemljiva, se je poljski premier Donald Tusk odzval na odločitev Berlina, ki bo v okviru poostrenega boja proti nezakonitim migracijam in čezmejnemu kriminalu začela veljati 16. septembra.

"Poljska ne potrebuje poostrenega nadzora na naši meji, temveč večjo vključenost držav, kot je Nemčija, v varovanje in zaščito zunanjih meja EU-ja," je dejal Tusk in napovedal, da bo poljska vlada države, na katere bo vplivala odločitev nemške vlade, pozvala k nujnim posvetovanjem o nadaljnjih korakih v okviru EU-ja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je v ponedeljek odredila ponovni začasni nadzor na kopenskih mejah z vsemi sosednjimi državami, da bi še bolj omejila število ljudi, ki v državo vstopajo brez vizumov. O tej odločitvi je ministrica obvestila Evropsko komisijo.

V Bruslju so danes potrdili, da so prejeli obvestilo nemških oblasti in ga preučujejo. Ponovili pa so stališče, da mora biti to nujen in sorazmeren ukrep.

Nemčija od septembra 2015 izvaja nadzor na meji z Avstrijo in ga od takrat podaljšuje. Berlin je oktobra lani ponovno vzpostavil začasni nadzor na mejah s Češko, Poljsko in Švico, da bi preprečil pritok nezakonitih migracij v Nemčijo.

Prihodnji teden pa bo Nemčija uvedla nadzor še na meji s Francijo, Dansko, Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom, sprva pa bo trajal šest mesecev.

Sorodna novica Nemčija ponovno uvedla nadzor na kopenskih mejah

Avstrija kritična do vračanja prebežnikov

Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je sicer pozdravil nemško zaostrovanje politike do migrantov, hkrati pa je povedal, da Avstrija ne želi sprejeti nobenih migrantov, ki jih bo Nemčija zavrnila

"Z avstrijske strani smo močno okrepili mejne kontrole. Imamo mejne kontrole na meji z Madžarsko, Slovenijo, Češko, Slovaško, in če bo to Nemčija uvedla, se ne pritožujem," je dejal Karner. "Nisem presenečen nad temi ukrepi, smo pa zelo jasno povedali, da ne bomo prevzeli nikogar, ki mu je bil zavrnjen nezakonit vstop. Glede tega smo bili zelo jasni in kar zadeva Avstrijo, se o tem ni mogoče pogajati."

Ob tem je še poudaril, da ima Nemčija pravico poslati ljudi nazaj, če je za njihovo prošnjo za azil odgovorna druga država Evropske unije, vendar je v tem primeru potreben formalni postopek in pa soglasje zadevne države članice. Zavrnitve v okviru nadzora na notranjih mejah Evropske unije niso dovoljene, je še dodal.

Kljub neodobravanju pa Karner meni, da je bil skrajni čas za strožjo politiko Nemčije na tem področju. "Navsezadnje je Nemčija na tem področju v zaostanku in zato me veseli, da zdaj pošilja jasen signal," je še dejal. Tudi Avstrija namreč tri tedne pred parlamentarnimi volitvami zaostruje svojo azilno politiko.