S sporazumom o prehajanju meja je padel še zadnji vizumski zid v regiji, smo lahko slišali na srečanju pobude, ki jo je leta 2014 zagnala nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel in v kateri na strani članic Unije sodeluje tudi Slovenija, poroča Boštjan Anžin.

V Berlinu je bila zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je pozdravila predlog Evropske komisije, da Bosna in Hercegovina dobi status kandidatke. Širitev Unije je predvsem geostrateška zgodba, ki brez poglavja Zahodnega Balkana ne bo nikoli končana, pravi ministrica, ki še naprej podpira tudi vizumsko liberalizacijo za Kosovo. To obljubo je treba izpolniti tudi po mnenju nemške zunanje ministrice, ki poziva k reševanju številnih dvostranskih vprašanj.

"Nerešeni odnosi med Kosovom in Srbijo ves čas povzročajo napetosti, pa naj gre za registrske tablice ali distribucijo elektrike. Tega si ne moremo več privoščiti. To zavira razvoj obeh držav in celotnega območja," je dejala nemška ministrica Annalena Baerbock.

Srbijo je znova pozvala, naj uskladi svojo zunanjo in varnostno politiko z evropsko in se pridruži sankcijam proti Rusiji. Korak v pravo smer pa je tudi usklajevanje vizumske politike, meni. Srbija je namreč uvedla vizume za Burundi in Tunizijo, od koder so v zadnjih mesecih na balkansko pot prišli številni prebežniki.

Zunanji ministri držav Zahodnega Balkana in nekaterih članic EU-ja so se posvetili tudi perspektivi mladih na Zahodnem Balkanu, zeleni agendi in energetski varnosti.

"Zelo sem vesel, da imamo rešitve za Zahodni Balkan, za trenutne, kratkoročne in srednjeročne potrebe prebivalcev," je dejal evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi.

Sporazum naj bi bil pripravljen do 3. novembra, ko se bodo na vrhu v Berlinu zbrali voditelji držav članic pobude.