Črnogorski parlament je prejšnji teden sprejel spremembe zakona o predsedniku, po katerih bi mandatar za sestavo nove vlade, če ga ne bi predlagal predsednik države, postal kandidat, ki ima podporo večine poslancev. S tem bi odprli pot, da novi premier postane prosrbsko usmerjeni Miodrag Lekić iz stranke Demos.

Đukanović je v dopisu predsednici črnogorskega parlamenta Danijeli Đurović v ponedeljek navedel, da bi sprejem zakona ustvaril "očitno nedemokratično" podlago za "rušenje ustavne dobrine, kot je načelo delitve oblasti, ki temelji na ravnotežju in medsebojnem nadzoru", poroča črnogorski časopis Vijesti.

Danijela Đurović je po Đukanovićevi zavrnitvi predloga zakona pozvala predsednike vseh parlamentarnih strank k dialogu za rešitev trenutne politične krize.

Zakon o spremembah zakona o predsedniku Črne gore je predlagala prosrbska stranka Demokratska fronta (DF), pobudo pa sta podprli tudi stranka Demokrati nekdanjega predsednika parlamenta Alekse Bečića in koalicija Črno na belem aktualnega premierja Dritana Abazovića.

Kot razlog za pobudo so navedli, da je v javnem interesu, da Lekić dobi mandat za sestavo nove vlade, ker ima aktualna vlada tehnični mandat. Dodali so, da predsednik Đukanović s tem, ko Lekiću ne dodeli mandata, krši ustavo.

Poslanci iz Đukanovićeve Demokratske stranke socialistov (DPS) so po drugi strani trdili, da gre za hudo kršitev ustave in pravno nasilje.

Lekića, nekdanjega diplomata iz oblasti nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića, so za mandatarja po volitvah leta 2020 predlagale stranke, ki so premagale Đukanovića in njegov DPS. Đukanović ga ni hotel predlagati za mandatarja, ker da ga ni podprla večina v parlamentu.

Vlada Dritana Abazovića je izgubila zaupanje poslank in poslancev avgusta, potem ko je podpisala temeljni sporazum s Srbsko pravoslavno cerkvijo (SPC). Med strankami, ki so nasprotovale sporazumu s SPC-jem, je bil tudi DPS, ki je takrat napovedal, da bo v primeru podpisa sporazuma odšel iz vlade.