Kot je povedal avstrijski kancler Sebastian Kurz, v Avstriji "ni tolerance za nevarne ideologije, ne glede na to, s katere strani prihajajo".

"Ne glede na to, za kakšno vrsto ekstremizma gre, za kaj takega ne sme biti prostora v naši državi in naši družbi," je po seji vlade dodal Kurz. Zato nameravajo na Dunaju "z vso silo zakona" ukrepati proti tovrstni miselnosti.

Kot je pojasnil, je mogoče zaradi nakazane finančne podpore potrditi povezavo med 28-letnim Avstralcem, ki je v Christchurchu na Novi Zelandiji 15. marca napadel mošeji in ubil 50 ljudi, ter identitarnim gibanjem v Avstriji.

Avstrijske oblasti so v torek sporočile, da je Avstralec na začetku leta 2018 gibanju nakazal 1.500 evrov donacije. Avstrijska policija je v ponedeljek tudi preiskala dom vodje gibanja Martina Sellnerja na Dunaju in potrdila, da obstaja sum sodelovanja v teroristični združbi. Sam Sellner je te očitke zavrnil.

Kurz, ki je na čelu ljudske stranke (ÖVP), je danes še poudaril, da je treba razjasniti, ali so bili "v ozadju nečisti posli". Tudi podkancler Heinz-Christian Strache, ki vodi svobodnjake (FPÖ), je napovedal, da bodo zadevo razjasnili brez vsakršnega prizanašanja.

Gibanje identitarcev, ki poleg Avstrije obstaja tudi v drugih evropskih državah, je med drugim uperjeno proti, kot pravijo, nenadzorovanemu množičnemu priseljevanju in islamizaciji. Gibanje se je začelo leta 2003 v Franciji in je evropski odgovor na ameriško alternativno desnico oz. alt-right. Po navedbah raziskovalcev širi sovražni govor in rasistično ideologijo, najdejavnejše naj bi bilo prav v Avstriji.