Predsednika sta slovesno zagnala gradnjo prve jedrske elektrarne v Turčiji, ki jo je začel snovati ruski velikan Rosatom. Putin je stal ob Erdoganu, ko je ta iz predsedniške palače v Ankari po videopovezavi odredil začetek gradnje jedrske elektrarne v Akkuyu na jugu države. Delavci so takoj začeli vlivati beton na gradbišču. Gradnja bo stala 16,2 milijarde evrov.

"Z velikim veseljem delim te trenutke s prijateljem, predsednikom Putinom. Ob stoti obletnici republike se nameravamo uvrstiti med deset največjih gospodarstev. Torej potrebujemo več energije. Jedrska elektrarna bo zadostila desetim odstotkom naših potreb," je povedal Erdogan, ki je poudaril, da gre za zgodovinski trenutek v razvoju Turčije in njenih odnosov z Rusijo na področju energetike.

Po njegovih besedah bo elektrarna prispevala k energetski varnosti države in imela pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Putin je Erdoganovo izjavo podkrepil z besedami, da elektrarna pomeni novo stopnjo v razvoju turškega gospodarstva: "Danes ne spremljamo le začetka graditve prve turške jedrske elektrarne, temveč postavitve temelja za vso jedrsko industrijo v Turčijo."

Prvi reaktor ob stoletnici moderne Turčije
Elektrarna s štirimi reaktorji naj bi zadovoljevala deset odstotkov potreb po električni energiji v Turčiji, ki ima le malo lastnih energetskih virov. Rusija je njena glavna dobaviteljica zemeljskega plina. Glede na uradne podatke je lani za uvoz energentov porabila 37,2 milijarde dolarjev, kar je 37 odstotkov več kot leta 2016. Prvi reaktor naj bi po napovedih Erdogana in Putina zagnali leta 2023, ob stoletnici ustanovitve moderne Turčije, v celoti pa naj bi bila elektrarna končana leta 2026.

Pri gradnji bo sodelovalo okoli 10.000 delavcev. Gre za projekt, ki si ga Ankara želi že več desetletij, naletel pa je na ostre kritike organizacij za zaščito okolja v času, ko se preostali svet obrača k obnovljivim virom energije. Obstajajo tudi bojazni zaradi varnosti, saj je Turčija na potresnem območju. Dogovor o gradnji elektrarne sta državi sklenili leta 2010, a so začetek gradnje večkrat preložili. Največji zastoj je doživela konec leta 2015 v času diplomatske krize med Ankaro in Moskvo, ko je Turčija sestrelila rusko letalo na sirski meji. Po tem so se odnosi med državama otoplili, Ankara in Moskva pa sta dali na stran tudi nesoglasja glede vojne v Siriji, kjer podpirata nasprotni strani.

Na vrhu o sirski vojni tudi Rohani
Gradnja elektrarne sicer sodi v okvir širših projektov na področju energetike med državama, kamor sodi tudi gradnja plinovoda Turški tok v vrednosti več kot 12 milijard dolarjev, po katerem bodo ruski zemeljski plin dobavljali Turčiji in južni Evropi. V jedrski elektrarni ima rusko državno podjetje, ki se ukvarja z jedrsko energijo, Rosatom, 51-odstotni lastniški delež in še išče kupca za 49-odstotni delež. Več turških podjetij se je iz projekta februarja umaknilo.

Po slovesnosti ob začetku gradnje jedrske elektrarne sta se Erdogan in Putin v predsedniški palači za zaprtimi vrati sestala na pogovorih, v središču katerih je Sirija pred srednim tristranskim vrhom o Siriji, ki se ga bo v Ankari udeležil tudi iranski predsednik Hasan Rohani. Zaradi srečanja so močno poostreni varnostni ukrepi.