Prepir je izbruhnil med petkovo burno razpravo o opozicijskem poslancu levičarske Delavske stranke Turčije (TIP), ki je trenutno v zaporu zaradi politično motiviranih obtožb nasprotne strani, posledično pa so mu vzeli poslanski stolček, je poročal portal Euronews.

Televizijske kamere so posnele poslanca Ahmeta Sika, ki je stopil zaprtemu strankarskemu kolegu v bran in v žaru debate vladajočo stranko turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana gladko označil za teroristično organizacijo. "Vsi državljani bi morali vedeti, da največji teroristi v državi sedijo na tistih klopeh," je povedal Sik in pokazal na poslance vladne stranke.

Takoj zatem je pristopil poslanec vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) in nekdanji nogometaš Alpay Ozalan ter ga napadel in podrl na tla. Medtem ko je bil na tleh, pa je po njem tolklo več vladnih poslancev.

Kot so poročali turški mediji, je sledil množičen pretep, v katerega se je vpletlo več deset poslancev. Po nosu jo je skupila tudi ena od poslank, ranjen pa naj bi bil še en drug član opozicije, tako da so na stopnicah, ki vodijo do govorniškega odra, simbolično ostale kaplje krvi.

Med turškimi poslanci pogosto pojejo pesti, tako da petkov pretep ni nič neobičajnega. "To je sramota!" je dejal Özgür Özel, ki vodi največjo opozicijsko Republikansko ljudsko stranko (CHP). "Namesto besed letijo po zraku pesti, po tleh je kri. Udarjajo ženske," je bil ogorčen.

Zaprt levičarski poslanec Can Atalay

Izredna seja turške narodne skupščine je bila sklicana zaradi poslanca Cana Atalaya, ki je bil na lanskih volitvah izvoljen za poslanca Delavske stranke Turčije (TIP), a stolčka ni zasedel in v parlamentu ne sodeluje, ker je trenutno v zaporu.

Na 18 let zapora je bil obsojen zaradi svoje vloge v protivladnih protestih leta 2013, na katerih so rušili Erdoganovo vladavino, ko je bil še turški premier.

Odkar je bil izvoljen, se Atalay bori za svoj sedež v parlamentu, kot poslancu pa mu pripada tudi imuniteta pred sodnim pregonom. Zato je prepričan, da bi ga morali izpustiti iz zapora Marmara. Ko bi mu potekel poslanski mandat in bi bilo s tem konec imunitete pred sodnim pregonom, pa bi se vrnil v zapor, je zagotovil.

Odvzeta imuniteta

Turški parlament je namreč glasoval za odpravo imunitete pred pregonom opozicijskih politikov, med katerimi so številni Kurdi, ki jih ima vlada za "teroriste". Posledično so lahko Atalayu odvzeli poslanski stolček.

Sodna kriza – nižja sodišča ignorirajo ustavno

Atalay je dosegel zmago na ustavnem sodišču Turčije, a nižja sodišča odločitve niso upoštevala, kar je sprožilo sodno krizo v državi, v delu politike pa razvnelo občutek krivice in ogorčenja.

Ustavno sodišče je namreč v svoji tretji razsodbi v korist Atalayu 1. avgusta dejalo, da je odločitev o odvzemu njegovega poslanskega statusa "nična in neveljavna". Opozicijske stranke pa so nato zahtevale izredno sejo, na kateri bi obravnavali primer.

Evropsko sodišče: Pregon je politično motiviran

Obsodba Atalaya in sedmih drugih obtožencev v primeru Gezi Park je sprožila kritike številnih pravnikov in borcev za človekove pravice.

Glavni obtoženec, filantrop Osman Kavala, je bil obsojen na dosmrtni zapor brez pogojnega izpusta. Evropsko sodišče za človekove pravice je že dvakrat zahtevalo njegovo izpustitev, češ da je bil njegov pripor samovoljen in temelji na političnih motivih.

Protesti v parku Gezi so vzniknili poleti leta 2013 pod okoljevarstveno noto, saj so želeli ustaviti gradnjo osrednjega carigrajskega parka. Nezadovoljstvo se je kmalu razširilo v preostala mesta, kjer so ljudje protestirali proti vse bolj avtoritarni Erdoganovi vladavini.

"Atalayevo osebno svobodo in varnost ter njegovo pravico do izvolitve, za katero je ustavno sodišče razsodilo, da je bila kršena, je treba vrniti," je v petek v objavi na družbenem omrežju sporočil turški urad Amnesty International.