Poročilo o stanju podnebja v Evropi leta 2024, ki ga je pripravilo okoli 100 raziskovalcev Službe za podnebne spremembe Copernicus (C3S) in Svetovne meteorološke organizacije (WMO), kaže, da je povprečna temperatura v Evropi od industrijske revolucije sredi 19. stoletja narasla za približno 2,4 stopinje Celzija. Z izjemo Islandije, kjer je bilo nadpovprečno hladno, so bile temperature na celotni celini nad povprečjem.

Poročilo navaja, da je bilo število dni s "hudo", "zelo hudo" in "ekstremno vročino" drugo najvišje doslej.

V svetovnem merilu se je povprečna temperatura zvišala za 1,3 stopinje Celzija, kar pomeni, da je bilo leto 2024 najtoplejše od začetka spremljanja vremenskih sprememb.

"Koncentracija toplogrednih plinov v ozračju bo leta 2024 ponovno dosegla rekordne vrednosti. Od 80. let prejšnjega stoletja se Evropa segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja," je po poročanju Deutsche Welle dejala ena od glavnih avtoric poročila Samantha Burgess.

"Ne gre le za povprečno globalno temperaturo, temperaturne spremembe resnično vplivajo na regionalni in lokalni ravni," je dejala Florence Rabier, generalna direktorica Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi, ki sodeluje pri programu Copernicus.

Na vzhodu suše, na zahodu deževje

V letu 2024 je bilo opazno izrazito nasprotje v podnebju med vzhodom in zahodom celine z izjemno suhimi in pogosto rekordno toplimi razmerami na vzhodu ter toplimi, a vlažnimi razmerami na zahodu.

Hkrati se je Evropa otepala z drugim največjim številom dni z ekstremno vročino, kar so jih kadar koli navedli. Še posebej vroče in suho je bilo v vzhodni Evropi, južno Evropo so prizadele dolgotrajne suše, tudi v zimskih mesecih.

Nasprotno pa je v zahodni Evropi deževalo več kot v katerem koli letu od 1950. Še posebej nevarne so bile nevihte po sušnem obdobju, saj izsušena tla ne morejo v kratkem času absorbirati velikih količin vode.

V poplavah v Španiji lanskega oktobra ali novembra je umrlo več kot 220 ljudi, mesec prej je nevihta Boris prizadela osem držav v srednji in vzhodni Evropi. Zaradi poplav in neurij je bilo v Evropi prizadetih več kot 400.000 ljudi.

Vse hitreje se talijo ledeniki po Evropi, opozarja poročilo, največ svoje mase so izgubili ledeniki v Skandinaviji in na Svalbardu, otočju v arktičnem oceanu. Avtorji poročila so opozorili tudi na visoke temperature severno od polarnega kroga in najvišjo temperaturo morske površine, izmerjeno v Sredozemlju.

Potrebna krepitev sistemov opozarjanja

"Vsak dodatni dvig temperature je pomemben, saj povečuje tveganja za naša življenja, gospodarstvo in planet," je dejala vodja Svetovne meteorološke organizacije Celeste Saulo. "Morali se bomo prilagoditi," je dodala in opozorila, da je napredek opazen, vendar bi morali prizadevanja okrepiti in pospešiti.

Poročilo opozarja, da morajo evropske države čim prej okrepiti sisteme zgodnjega opozarjanja pred nesrečami in splošne ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam. Posebne načrte za prilagajanje podnebnim spremembam je sprejela nekaj več kot polovica evropskih mest – pred sedmimi leti jih je bilo dobra četrtina.