Prebežnike bodo sprejele Nemčija, Francija, Portugalska, Irska, Romunija, Luksemburg, Nizozemska in Italija.

"Dosežen je bil ad hoc dogovor," je potrdil malteški premier Joseph Muscat in dodal, da je bil v tem okviru dosežen tudi dogovor o usodi 249 prebežnikov, ki jih je Malta rešila konec decembra.

Od skupno 298 prebežnikov jih bo 176 sprejelo omenjenih osem članic EU-ja, 78 jih bo ostalo na Malti, 44 ljudi iz Bangladeša pa bodo vrnili v domovino, je dejal Muscat.

Več kot dva tedna čakali na morju

Na dovoljenje za vplutje v pristanišče katere od evropskih držav sta ladji z 49 prebežniki na krovu, med njimi so dojenček in več otrok, več kot dva tedna čakali v Sredozemskem morju.

Sea-Watch 3 je 22. decembra pred libijsko obalo rešila 32 ljudi, ki so se znašli v težavah. Ladja organizacije Sea-Eye pa je teden dni pozneje iz Sredozemskega morja rešila še 17 ljudi.

Salvini proti sprejemu prebežnikov

Čeprav je Italija, kot je dejal premier Giuseppe Conte, med osmimi državami, ki bodo sprejele prebežnike, notranji minister Matteo Salvini temu nasprotuje.

Salvini namreč pravi, da odločitev članic Unije o sprejetju prebežnikov "lajša delo tihotapcev ljudi in nevladnih organizacij". "Sem in ostajam absolutno proti novim prihodom v Italijo. Popuščati pritiskom in grožnjam Evrope in nevladnih organizacij je znak šibkosti," je dejal vodja koalicije Lige.

Avramopulos: Če v EU-ju ni solidarnosti, to ni Evropa

Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je pohvalil Malto, da je dovolila izkrcanje prebežnikov, ter še osem držav, ki so privolile, da jih bodo sprejele.

"Pretekli tedni niso prikazali EU-ja v najlepši luči. To, da 49 ljudi za skoraj tri tedne obtiči na čolnih na morju, ni nekaj, za kar si prizadeva EU. V EU-ju gre za vrednote in solidarnost. Če teh ni, to ni Evropa," je posvaril komisar.

Ob tem je članice spet pozval k več solidarnosti. To je sporočilo, ki se ga nikdar ne bo utrudil ponavljati, je zatrdil. Pozval je tudi k čimprejšnji obravnavi rešenih prebežnikov.

Komisar je pozval k vzpostavitvi začasne ureditve v pomoč najbolj izpostavljenim članicam, ki bi delovala kot most do uvedbe novih evropskih azilnih pravil. Azilna reforma je sicer že dolgo v slepi ulici zaradi vprašanja obveznih begunskih kvot.

Te začasne ureditve komisar sicer ni podrobno pojasnil. Večkrat je zgolj poudaril njeno začasnost in to, da bi bil to nekakšen most, ter pozval članice, naj pri teh prizadevanjih sodelujejo, saj da je potrebna kritična masa, da bi bila uspešna.

Avramopulos je še spomnil, da gre pri operacijah iskanja in reševanja na morju za vprašanje mednarodnega prava in za nacionalno pristojnost, ter poudaril, da komisija ni pristojna za usklajevanje teh operacij in za določanje mest za izkrcanje. "To ni naše delo," je poudaril.

Medtem v Bruslju neuradno prevladujejo ocene, da vsaj do evropskih volitev ni pričakovati resnejših premikov glede azilne reforme, saj med članicami Unije ni politične volje za napredek.