"V tem trenutku lahko rečem, da je to zelo verjetno, vendar odločitev še ni sprejeta," je dodala finska ministrica Tytti Tuppurainen. "Zdi se, da so se prebivalci Finske že odločili in da velika večina podpira članstvo v Natu," je povedala za britansko televizijo Sky News.

Ruska invazija v Ukrajini je na Finskem in Švedskem povzročila preobrat v javnem in političnem mnenju glede dolgoletne politike vojaške nevtralnosti. Finska premierka Sanna Marin je v sredo dejala, da se bodo "v nekaj tednih" odločili, ali bo Finska zaprosila za članstvo v Natu, o pridružitvi pa razpravlja tudi Švedska.

Rusko zunanje ministrstvo medtem svari pred posledicami, če bi se Finska in Švedska odločili za vstop v vojaško zavezništvo. "Zavedati bi se morali posledic takšnega koraka za naše bilateralne odnose in za celotno strukturo evropske varnosti," je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Finska ima sicer dolgo zgodovino z Rusijo, s katero si deli 1300 kilometrov dolgo mejo. Leta 1917 je Finska po 150 letih ruske vladavine razglasila neodvisnost. Med drugo svetovno vojno se je uprla invaziji Sovjetske zveze, ki je imela veliko številčno premoč, nato pa je z mirovnim sporazumom Rusiji odstopila več obmejnih območij. Med hladno vojno je ostala nevtralna, v zameno za zagotovila Moskve o nenapadanju.

Finska vlada upa, da bo v prihodnjih tednih dosegla parlamentarno soglasje o vprašanju vstopa v Nato, pri čemer se bodo poslanci posvetovali tudi s strokovnjaki za varnost. Številni analitiki predvidevajo, da bi Finska lahko predložila prošnjo za vstop v Nato še pred junijskim vrhom zveze.

Vsako prošnjo za članstvo v zavezništvu mora sprejeti vseh 30 držav članic Nata, kar sicer navadno lahko traja od štiri mesece do enega leta.