V obsežnih gozdnih požarih, ki so izbruhnili v ponedeljek popoldne in se hitro razširili do letovišča Mati na vzhodu celinske Grčije, je bilo poleg smrtnih žrtev še okoli 190 ljudi ranjenih, med njimi tudi 23 otrok. Prizore nekateri opisujejo kot "grške Pompeje" – na ulicah so uničeni avtomobili, ki so se stopili zaradi vročine, po ulicah ležijo zoglenela trupla. Od Matija ni ostalo praktično nič. Na nekem klifu so preiskovalci našli objetih 26 žrtev – skupina je očitno skušala zbežati pred plameni, a ni našla izhoda, zato so v objemu počakali na neizbežno smrt. Nekateri so imeli več sreče in so pred ognjenimi zublji še pravi čas pobegnili v morje.

"Ogenj nam je sledil, ko smo tekli proti vodi. Opeklo nam je hrbte, a pravi čas smo se rešili," je dejal preživeli Kostas Laganos, ki je razsežnost uničenja primerjal z uničenjem mesta Pompeji, ki ga je leta 79 zasul ognjenik Vezuv.

Požar podtaknjen?
Uničenih je bilo več kot 1000 hiš, več sto hiš pa ni več varnih. Prizadeto območje je sicer še vedno brez elektrike in tekoče vode. Grško pravosodje je uradno zagnalo preiskavo požarov. Zaradi suma, da so podtaknili enega od požarov, so aretirali štiri osebe, stare od 22 do 26 let, ki so se skrivali v zapuščeni hiši.

Ogenj se je zelo hitro širil
Oblasti se bojijo, da bi se število smrtnih žrtev lahko povečalo, saj iskalna akcija še poteka. Reševalci preiskujejo hiše, avtomobile in obalo. Ni znano, koliko ljudi je tudi pogrešanih. Čeprav so bili mnogi le nekaj metrov oddaljeni od obale Egejskega morja, se je požar širil s tako hitrostjo, da se niso mogli rešiti. Med žrtvami po podatkih ministrstva za zunanje zadeve ni Slovencev.

Belgijske oblasti so potrdile, da je med preminulimi tudi državljan Belgije, smrt Poljakinje in njenega sina pa je potrdila tudi Poljska.

"Grčija preživlja nepredstavljivo tragedijo," je v televizijskem nagovoru dejal premier Aleksis Cipras, ki je razglasil tudi tridnevno žalovanje. Dodal je: "Država preživlja eno najtežjih obdobij. Popolnoma nemogoče je z besedami opisati, kako se počutimo." Zastave pri znameniti Akropoli in pri parlamentu so v spomin žrtvam spuščene na pol droga.

To so najhujši požari v Grčiji po avgustu letu 2007, ko je na jugu Peloponeza umrlo najmanj 60 ljudi. V torek popoldne je več kot 600 gasilcev požar omejilo, a zaradi suhega in vročega vremena obstaja nevarnost ponovnega vžiga.

Države so se odzvale klicu na pomoč
Grčija je takoj po naravni nesreči izdala poziv za nujno pomoč. Ciper in Španija sta se že odzvala, pridružile so se jim tudi Italija, Hrvaška, Nemčija, Portugalska, Poljska in Francija. Tiskovni predstavnik vlade Dimitris Canakopulos je sporočil, da je Grčija od ZDA zaprosila za letalnike, s katerimi bi "nadzorovali območje in odkrivali sumljive dejavnosti". Sumijo namreč, da so požare podtaknili požigalci, da bi lahko izropali zapuščene domove. Na omenjenem območju je na treh različnih mestih hkrati izbruhnilo kar petnajst požarov. Uradni vzrok požara sicer še ni znan, zato so oblasti sprožile preiskavo.