V skladu s predlogom morajo spletne platforme in iskalniki v 24 urah odstraniti vsebine, kot so spodbujanje k sovraštvu ali nasilju ter žalitve na podlagi rase ali vere. V nasprotnem primeru jim grozi kazen v vrednosti do 1,25 milijona evrov.

Desne stranke so glasovale proti, socialisti pa so se v pretežni meri vzdržali. O predlogu je že februarja odločal zgornji dom parlamenta, senat, kjer ima večino desna opozicija. Ukrepu so senatorji nasprotovali, pri čemer so številni nasprotovali temu, da bi giganti, kot so Google, Amazon, Facebook in Apple, bedeli nad svobodo izražanja.

Zakon je od začetka epidemije koronavirusa prvi, o katerem je glasoval spodnji dom parlamenta in ki ni povezan z bojem proti covidu-19. V narodni skupščini ima večino stranka Naprej, republika predsednika Emmanuela Macrona.

Iskanje jasnejše definicije

Gre za uresničevanje Macronove obljube o boju proti rasizmu in antisemitizmu na spletu, parlamentarno pot pa je predlog začel pred več kot letom dni. Odtlej je bil večkrat dopolnjen v odziv na kritike in komentarje, ki so prišli tudi iz Bruslja. Evropska komisija je terjala jasnejšo definicijo tega, katere vsebine naj bi bile tarča pregona.

Osnutek je bil deležen kritike tudi od nadzornih teles v Franciji, ki so izražala skrb v zvezi z morebitnimi kršitvami pravice do svobodnega izražanja na spletu.

Digitalne družbe pa po drugi strani skrbijo kazni ali pravne bitke, ki bi lahko izhajale iz njihove obveze, da določijo, katere vsebine kršijo zakon, in jih nato v danem časovnem okviru odstranijo.

Dodaten zasuk je zgodba doživela z obtožbami na račun poslanke Macronove stranke Laetitie Avie, ki je zakon predlagala. Spletni medij Mediapart jo je namreč obtožil, da je redno poniževala pet nekdanjih zaposlenih in pri tem uporabljala seksističen, homofoben in rasističen jezik. Avia obtožbe zanika kot laži in napoveduje tožbo zaradi obrekovanja.