"Obdavčite bogate" so protestniki napisali na zid pred francosko narodno banko. Foto: Reuters

Protestniki so v okviru 12. vsenacionalne akcije, ki poteka od sredine januarja, znova blokirali ceste, železniške proge in rafinerije po vsej državi. V Parizu so ponovno začeli stavkati smetarji. Sindikat CGT je zagrozil, da bodo prestolnico spremenili v javno smetišče, dokler reforma ne bo umaknjena, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Sindikati, ki so že dvanajstič po vrsti pozvali k protestnim shodom po državi, so poročali o približno milijonu udeležencev. Po uradnih podatkih oblasti je bilo protestnikov bistveno manj - približno 380.000.

V Parizu je prefektura poročala o 42.000 demonstrantih, medtem ko jih je sindikat CGT naštel 400.000. Policija je v prestolnici aretirala najmanj 36 protestnikov, 10 policistov pa je bilo ranjenih.

Velike razlike v številkah med sindikati in oblastmi so sicer med demonstracijami v Franciji pogoste. Izguba zagona se potrjuje že tretji teden zapored, saj je število demonstrantov povsod po državi z vsakim protestom nekoliko upadlo.

Protesti, ki so sprva več tednov potekali mirno, so se v zadnjem času večkrat sprevrgli v nasilje in spopade s policijo. V Parizu so tako banke in trgovine z luksuznim blagom svoje izložbe preventivno zaščitile z lesenimi opaži.

Protestniki so v Parizu danes vdrli na sedež francoskega podjetja za prodajo luksuznega blaga LVMH in tam prižigali petarde, nato pa se mirno razšli. Pozvali so k odložitvi načrtov vlade glede pokojninske reforme, ki dviguje upokojitveno starost z 62 na 64 let, in menili, da bi namesto tega morala bolj obdavčiti bogate.

Francoski predsednik Emmanuel Macron kljub množičnim protestom ni popustil pod pritiski in vztraja, da je reforma nujno potrebna za vzdržnost pokojninskega sistema v prihodnosti, a sindikati menijo, da se to lahko doseže tudi brez višanja upokojitvene starosti.

"Iščete denar za financiranje pokojnin? Vzemite ga iz žepov milijarderjev," je dejal sindikalni voditelj Fabien Villedieu.

Iz Nantesa in Rennesa so medtem poročali o spopadih med protestniki in policijo.

Med protesti je znova posredovala policija. Foto: Reuters
Med protesti je znova posredovala policija. Foto: Reuters

Do novih protestov prihaja dan pred pričakovano odločitvijo ustavnega sveta, ki naj bi presodil o skladnosti pokojninske reforme z ustavo. Ustavni svet lahko zakon, ki ga je vlada marca sprejela mimo parlamenta, bodisi v celoti potrdi bodisi v celoti ali delno zavrne.

A številni protestniki napovedujejo, da bodo vztrajali na ulicah tudi, če ustavno sodišče prižge zeleno luč za sporni zakon. "Ne želimo delati do 64 leta," je dejala 50-letna učiteljica Kathy Brochard.

"To zagotovo ni zadnji dan stavke," je ob blokadi sežigalnice pri Parizu dejala nova vodja sindikata CGT-ja Sophie Binet.

Milijarda evrov izgube za EDF zaradi stavk

Francosko energetsko podjetje EDF naj bi imelo glede na poročanje nekaterih neimenovanih virov zaradi dolgotrajnih stavk in posledično izgubljene proizvodnje v jedrskih elektrarnah in hidroelektrarnah že za milijardo evrov škode. Kot poroča Reuters, naj bi podjetje zaradi izgub do nadaljnjega ustavilo zaposlovanja novih delavcev.

Tiskovni predstavnik EDF-ja je za Reuters povedal, da je bil na zaposlovanje uveden moratorij, vendar ni pojasnil razloga in tudi ni želel komentirati finančnih posledic stavke za skupino, ki je v postopku popolne nacionalizacije.

Skupina je prvotno načrtovala, da bo leta 2023 zaposlila med 3000 in 3500 ljudi, večinoma v jedrski proizvodnji in prodaji, je povedal eden od virov.

Finančni udarec zaradi stavk sledi lanski rekordni izgubi v vrednosti 17,9 milijarde evrov, za katero so v največji meri krivi izpadi jedrskih reaktorjev, zaradi česar je morala energetska skupina ravno v času najvišjih cen elektrike v Evropi po začetku vojne v Ukrajini na trgu kupovati energijo za svoje uporabnike.

Zaslužek so prizadeli tudi vladni ukrepi za omejitev povečanja računov za elektriko za francoska gospodinjstva in njihovo zaščito pred naraščajočo inflacijo. Neto dolg skupine je tako po navedbah Reutersa leta 2022 narasel na 64,5 milijarde evrov, medtem ko je leto prej znašal 43 milijard evrov.