"Skupaj s partnerji v G7 nameravamo zbrati 600 milijard dolarjev do leta 2027 za investicije v infrastrukturne projekte v svetu," je sporočil ameriški predsednik Joe Biden v okviru vrha skupine sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav, ki poteka na bavarskem gradu Elmau.

Projekt so naslovili Partnerstvo za svetovno infrastrukturo (PGII) in bo namenjen "zmanjševanju zaostanka v razvoju infrastrukture v državah v razvoju in krepitvi svetovnega gospodarstva". Na ta način si nameravajo članice skupine G7 zagotoviti določeno gospodarsko varnost.

Biden je osnutek za to pobudo predstavil že na lanskem vrhu G7. Kot je napovedal, bo namenjen vlaganju v "podnebno odporno infrastrukturo" in na ta način spopadanju s podnebno krizo. Izboljšal naj bi energetsko varnost v svetu, hkrati pa pomagal tudi pri krepitvi zdravstvene infrastrukture in enakopravnosti spolov.

Po besedah Bidna je pobuda alternativa kitajskemu projektu Pas in cesta, okoli 1000 milijard dolarjev vrednemu načrtu gradnje infrastrukturnih projektov v Afriki, Aziji in Evropi, ki ga je Kitajska uradno zagnala leta 2013.

Številni na Zahodu vidijo pobudo Pas in cesta kot projekt za povečevanje političnega vpliva Kitajske in tudi kot ogrožanje varnostnih interesov.

Kljub vojni v Ukrajini in ruski agresiji je za ZDA Kitajska glavni geostrateški izziv prihodnosti. Tudi zato so na vrhu G7 na Bavarskem temu namenili še posebej veliko pozornost. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je pred kratkim opredelil Kitajsko za najresnejšo izzivalko obstoječemu mednarodnemu redu.

Vera v demokracijo in vladavino prava

Nemški kancler Olaf Scholz je na vrhu G7 izrazil optimizem, da bodo države skupine našle skupne odgovore na energetsko krizo, ki je posledica vojne v Ukrajini in s tem povezanih gospodarskih sankcij proti Rusiji.

"Združujeta nas naš pogled na svet, naša vera v demokracijo in pravno državo," je po prvih sestankih v okviru vrha v dvorcu Elmau v Bavarskih Alpah dejal Scholz in poudaril, da so države G7 "dobra skupnost za oblikovanje skupnih odgovorov na izzive našega časa".

Po kanclerjevem mnenju je bilo pomembno odločno in enotno ukrepanje že na samem začetku ruske agresije, ki jo je sprožil ruski predsednik Vladimir Putin. "Z gotovostjo lahko rečemo, da Putin tega ni pričakoval in da ga zaradi tega še vedno boli glava," je dejal in izpostavil, da je današnji raketni napad na Kijev še en pokazatelj tega, kako brutalna je Putinova vojna.

"To dokazuje, da je prav, da stopimo skupaj in podpremo Ukrajince pri obrambi njihove države, demokracije in pravice do samoodločbe," je bil odločen Scholz.

Nemški kancler je povedal tudi, da je imel zjutraj zelo uspešne dvostranske pogovore s predsednikom ZDA, s katerim sta se strinjala, kako je treba v povezavi s stanjem v Ukrajini ukrepati.

"Nemčija in ZDA bodo vedno delovale skupaj, ko bo šlo za vprašanja varnosti Ukrajine," je dejal Scholz in poudaril, da je bilo tako že od začetka in da bo tako tudi v prihodnje.

Biden pohvalil Scholza

Biden je glede vojne in skupnega odziva ZDA in Nemčije nanjo dejal, da lahko vsi skupaj iz tega izidejo močnejši.

"Mislim, da lahko vse to prebrodimo in iz tega izidemo močnejši," je dejal ameriški predsednik in pri tem opozoril, da Putin že od začetka vojne v Ukrajini računa na razkol med Natom in skupino G7. To se po Bidnovem mnenju ne bo zgodilo, za kar se je zahvalil tudi Scholzu.

Biden je poleg poziva Zahodu k enotnosti pohvalil Scholzevo vodenje države po začetku ruske invazije v Ukrajini. Dejal je, da je nemški kancler s svojim ravnanjem "močno vplival na preostalo Evropo, da se je premaknila, zlasti v zvezi z Ukrajino".

Sorodna novica "Ali se bomo slekli?" Voditelji G7 vrh začeli s posmehovanjem Putinu.

Članice G7 bodo sprejele prepoved uvoza zlata iz Rusije

Britanska vlada je sporočila, da bodo Združeno kraljestvo, ZDA, Japonska in Kanada, vse članice G7, sprejeli prepoved uvoza zlata iz Rusije v okviru krepitve sankcij proti tej državi zaradi njenega napada na Ukrajino.

Prepoved, ki naj bi začela veljati kmalu, se bo nanašala na uvoz novoizkopanega ali rafiniranega zlata.

Lani je Rusija izvozila za 15,45 milijarde dolarjev zlata, premožni Rusi pa v zadnjem času kupujejo zlate palice, da bi zmanjšali finančni učinek zahodnih sankcij, je še sporočila vlada v Londonu.

Po mnenju ZDA je zlato namreč drugi največji izvozni artikel Rusije in pomemben vir prihodkov Kremlja. Po podatkih Bele hiše je rusko zlato leta 2020 predstavljalo približno pet odstotkov vsega izvoza zlata, medtem ko je 90 odstotkov tega izvoza končalo v državah skupine G7, zlasti v Združenem kraljestvu.

Po besedah britanskega premierja Borisa Johnsona bo skupni ukrep "neposredno prizadel ruske oligarhe in prizadel vojaški stroj predsednika Vladimirja Putina".

Preostale države skupine se bodo ukrepu uradno pridružile v torek, ko bo na sporedu tudi uradna predstavitev novega svežnja sankcij proti Rusiji.

Voditelji naj bi govorili tudi o vplivu zahodnih sankcij na svetovno gospodarstvo s poudarkom na rastočih cenah goriva in hrane.

Po napovedih gostitelja Scholza bo 48. vrh po vrsti močan signal svetu, da se "naše demokracije zavedajo skupne svetovne odgovornosti".

Scholz bi lahko vlogo Nemčije kot gostiteljice izkoristil za izboljšanje svoje podobe, poroča nemški portal Deutsche Welle (DW). Nemčija je bila v zadnjih tednih namreč tarča kritik zaradi odnosa do vojne v Ukrajini. Kmalu po začetku vojne je Scholz sicer napovedal preobrat v nemški zunanji in vojaški politiki in obsežna vlaganja v nemško vojsko, Nemčija je napovedala tudi, da bo poslala težko orožje Ukrajini, kar pa poteka počasi.

Zdelo se je, da kancler okleva. Pošiljanje orožja je bilo preloženo, Scholz se je tudi več tednov izogibal poti v Kijev. Kancler naj ne bi hotel popolnoma prekiniti stikov z ruskim predsednikom.

Voditelji bodo razpravljali tudi o finančni pomoči Ukrajini. Scholz naj bi pozval k sklicu strokovne konference o pomoči tej državi. Pogovorov se bo po videopovezavi udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Potrebna je solidarnost

Vrh se bo ukvarjal tudi z vprašanjem posledic vojne na prehransko varnost po svetu. Pošiljke žita iz Ukrajine so ustavljene, saj ruske sile preprečujejo izplutje ukrajinskim ladjam. ZN medtem svari pred največjo lakoto v desetletjih. Posebej ogrožene so še posebej revnejše države svetovnega juga, ki se še vedno spoprijemajo tudi s posledicami pandemije covida-19.

"Če ne bomo pokazali solidarnosti in pomagali tem državam, bodo sile, kot sta Rusija in Kitajska, to izkoristile," je opozoril Scholz.

Na vrhu tudi o trajnostnem odnosu

Geslo letošnjega srečanja je "napredek v smeri enakopravnejšega sveta". Da tudi skupina G7 pošlje svetu močan signal enotnosti in odgovornosti, je po Scholzevih besedah v teh nemirnih časih pomembnejše kot kdaj koli prej.

V Berlinu so kot pet glavnih ciljev vrha navedli trajnostni odnos do planeta, določanje smeri za doseganje gospodarske stabilnosti, izboljšano pripravljenost za zagotavljanje zdravega življenja, trajnostne naložbe v boljšo prihodnost in kolektivni duh, češ skupaj smo močnejši.

180 milijonov evrov za nadzor

Kot še poroča Deutsche Welle, bo okolico in bližnji München nadzorovalo najmanj 18.000 policistov, postavili so tudi za 16 kilometrov ograj, da bi zagotovili, da dogodka ne bi zmotili protestniki. Gostje bodo na prizorišče prileteli s helikopterjem.

Nemška zvezna vlada in oblasti v deželi Bavarski bodo samo za nadzor namenile 180 milijonov evrov.

G7 je sicer politični forum, ki ga tvorijo Kanada, Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo, Italija, ZDA in Japonska, poseben status pa pripada tudi EU-ju. Letošnjega vrha se bodo kot povabljenke udeležile tudi Argentina, Indija, Indonezija, Senegal, Južna Afrika in Ukrajina.

V galeriji si oglejte utrinke dogajanja pri gradu Elmau, kjer so se zbrali voditelji, pa tudi protestniki, in fotografije sobotnih protestov v Münchnu.