Resolucijo so podprle članice Evropske unije, med njimi tudi Slovenija. Dokument z dolgim naslovom ‒ Problem militarizacije avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol v Ukrajini, kakor tudi v delih Črnega in Azovskega morja ‒ izraža globoko zaskrbljenost zaradi poročil o nadaljevanju ruske destabilizacije Krima. Resolucija prav tako poziva Rusijo, naj konča prizadevanja za prevzem jedrskih objektov in materiala na Krimu, ter obsoja rusko vojaško prisotnost v Azovskem in Črnem morju, kjer "nadleguje trgovska plovila".

Ukrajinski predstavnik Volodimir Jelčenko je pred glasovanjem dejal, da Rusija od okupacije leta 2014 naprej prenaša v Ukrajino letala in rakete jedrskih zmogljivosti, orožje, strelivo in vojsko. Poleg tega po Krimu namešča jedrsko infrastrukturo.

Rusija zanika militarizacijo Ukrajine

Ruski predstavnik Dimitrij Poljanski je resolucijo označil za nesramno laž, ki je namenjena oviranju konstruktivnih pogovorov v Parizu, kjer je bilo v ponedeljek srečanje normandijske četverice ter ločeno srečanje predsednikov Rusije in Ukrajine, Vladimirja Putina in Volodimirja Zelenskega. Poljanski je še dejal, da so se prebivalci Krima, soočeni s krvavim pokolom nacionalistov, ki so prišli na oblast leta 2014, odločili za ponovno združitev z Rusijo. Zatrdil je, da ni nobene militarizacije Ukrajine.

Sorodna novica V Parizu prvo dvostransko srečanje Putina in Zelenskega

Predstavnik EU-ja v GS-ju ZN-a Guillaume Dabouis je poudaril, da EU ne priznava ruske priključitve Krima, in poudaril, da vse večja ruska militarizacija Krima negativno vpliva na varnost pokrajine ob Črnem morju. Rusijo je obtožil kršenja mednarodnega prava in jo obsodil, ker prebivalcem Krima vsiljuje rusko državljanstvo in jih novači v svoje oborožene sile.