Golob je na skupni tiskovni konferenci s španskim kolegom povedal, da so v pogovorih prevladovala vprašanja Gaze, humanitarne katastrofe, grozne situacije in kako se Slovenija in Španija lahko najprimerneje odzoveta na trenutno situacijo.

V marsičem imamo popolnoma identične poglede, zavedamo se svoje odgovornosti v mednarodnem prostoru, mednarodni skupnosti, zavedamo se svoje odgovornosti do prebivalcev Gaze, zagotovo smo enotni, da ne moremo gledati tega, kar se dogaja s prekrižanimi rokami, je dejal Golob in dodal, da je v prihodnjih tednih treba narediti nove korake.

Časovnica za priznanje ni določena

"Priznanje Palestine kot države je samo eden od korakov in tako so tudi potekali pogovori. To je mogoče prvi korak, zagotovo pa ni ne edini niti ne bo zadoščal. Najpomembnejše je, da smo načeli celo vrsto različnih vprašanj, kdaj je najprimernejši trenutek za priznanje neodvisne države Palestine. Dogovorili smo se, da bomo vsako od teh vprašanj spremljali skozi čas, si izmenjevali ne samo informacije, ampak tudi poglede, in skupaj v doglednem času tudi sprejeli odločitev," je poudaril Golob, ki ni želel govoriti o časovnici, ker pač ni odvisna samo od Slovenije in Španije, temveč od "cele vrste mednarodnih dejavnikov".

Sanchez pohvalil pogum Slovenije

Sanchez, ki je v Sloveniji že tretjič kot španski premier, je na začetku poudaril "zelo dobre bilateralne odnose" med državama.

Glede dogajanja v Gazi, kjer se, kot je poudaril, "dogaja humanitarna katastrofa", pa je dejal, da jih ta konflikt "vznemirja" in se jim zdi "grozen". Opozoril je, da na območju stradata dva milijona ljudi, ki jih zebe in jih je strah.

Poudaril je "odgovorno in razumno mišljenje" slovenske vlade o tem vprašanju in dodal, da ceni njen "pogum in doslednost". "Potrebujemo glas Slovenije v Združenih narodih," je dejal Sánchez, ki je spomnil, da so se zavezali k temu, da priznajo Palestino kot državo.

Sanchez je obsodil nedavni iranski napad na Izrael in ga predstavil kot "še en dokaz tega, s kakšnimi težavami se moramo spopasti".

Opozoril je, da je na voljo več možnosti. Prva je nadaljnje poslabšanje odnosov, česar si ne želijo, je dejal, druga pa "mednarodno priznanje in diplomacija", ki naj bi vodila k "trajnostnemu miru in razvoju miru v tej regiji".

"Mi smo se odločili za to drugo pot, kot prvo zaradi spoštovanja multilateralnih možnosti in k stremljenju k miru, sploh zato, ker je naša glavna funkcija to, da smo odgovorni in da čuvamo svojega sočloveka," je dejal španski premier.

Prizadevali si bodo za premirje in dobavo humanitarne pomoči, s čimer "bi lahko tudi povečali in izboljšali politični horizont, ki bi lahko kazal pot tej regiji, zato da bi dosegli neki pravični mir v tej regiji".

Zato "bi radi dosegli, da je Palestina priznana kot polnopravna članica v Združenih narodih, in ko bodo okoliščine to dovoljevale, da bi dosegli premirje in diplomatski izhod iz te situacije, upam, da nam bo to uspelo in da bomo s tem ponesli eno sporočilo miru navzven, v svet in da bi sprožili politični proces, ki bi omogočil pravično stanje v prihodnosti in mir", je še dejal Sánchez.

Slovenija in Španija marca izrazili pripravljenost za priznanje

Slovenski in španski premier sta konec marca ob robu vrha EU-ja skupaj s kolegoma iz Irske in z Malte sprejela skupno izjavo, v kateri so izrazili pripravljenost priznati Palestino, ko bo to lahko učinkovito in bodo okoliščine primerne. Sánchez je prejšnji teden izrazil upanje, da se bo to zgodilo do konca junija.

Španski premier želi razširiti skupino držav, ki bi priznale Palestino, saj bi s tem odločitvi dali večjo težo in s priznanjem poslali močnejše sporočilo. Zato je v petek začel turnejo po Evropi, v okviru katere je že obiskal Portugalsko, Irsko in Norveško, poleg pogovorov s slovenskim premierjem ima na programu še srečanje v Belgiji.

Pripravljenost priznati Palestino in podpreti njeno polnopravno članstvo v ZN-u je v petek izrazil tudi norveški premier Jonas Gahr Store. Novi irski premier Simon Harris, čigar država je že večkrat nakazala, da bi priznala Palestino, pa je ob obisku Sáncheza dejal, da se priznanje približuje. Dodal je, da s španskim kolegom želita za to pridobiti čim več držav, da bodo odločitvi dali večjo težo in s priznanjem poslali močnejše sporočilo.

Sánchez se je v ponedeljek v Madridu srečal z novim predsednikom portugalske vlade Luisom Montenegrom, ki pa je dejal, da Portugalska še ni pripravljena priznati palestinske države, saj želi počakati na usklajen pristop znotraj EU-ja in Združenih narodov.

Po današnjih pogovorih z Golobom se bo Sánchez kmalu sešel še s predsednikom belgijske vlade Alexandrom De Croojem, čigar država trenutno predseduje Svetu EU-ja.

Od leta 1988 je sicer Palestino doslej priznalo okoli 140 od 193 držav članic Združenih narodov. Ima tudi status opazovalke v ZN-u, ni pa polnopravna članica te organizacije. Za to si Palestina po neuspešni prošnji leta 2011 v zadnjem času znova prizadeva, Slovenija pa je napovedala, da bo v Varnostnem svetu ZN-a glasovala za polnopravno članstvo Palestine v ZN-u.