Grenlandija se je ta teden po zaslugi izjav Trumpa znašla v središču pozornosti svetovne javnosti. Foto: Reuters
Grenlandija se je ta teden po zaslugi izjav Trumpa znašla v središču pozornosti svetovne javnosti. Foto: Reuters

"Nočemo biti Danci. Nočemo biti Američani. Želimo biti Grenlandci," je premier v petek povedal na tiskovni konferenci po srečanju z danskimi voditelji v Københavnu.

Egede je povedal, da s Trumpom še ni govoril, a da so se pripravljeni pogovarjati. S tem je pritrdil izjavi danske premierke Mette Frederiksen, ki je v četrtek dejala, da je zaprosila za pogovor s Trumpom.

Grenlandija je večinoma avtonomna, a uradno pripada Danski, ki v veliki meri odloča o zunanjih in varnostnih vprašanjih. Glede odnosov med Dansko in Grenlandijo v prihodnje je Egede namignil, da si Grenlandija želi več samostojnosti in želi postati "gospodar v lastni hiši".

Sorodna novica Grenlandske sanje o neodvisnosti na razpotju geostrateških interesov

"O prihodnosti Grenlandije odločajo Grenlandija in Grenlandci. To je seveda izhodišče za naše sodelovanje," je dejal Egede. Fredriksen je njegovi izjavi pritrdila in poudarila, da Grenlandija pripada Grenlandcem in nikomur drugemu.

Fredriksen je dejala, da morata Danska in Grenlandija stopiti skupaj, da bo njun glas slišan in da se lahko spoprimeta s trojnim pritiskom na Arktiko, ki ga izvajajo ZDA, Kitajska in Rusija.

Danska je ekipi Trumpa poslala zasebna sporočila, v katerih je izrazila pripravljenost na razpravo o povečanju varnosti na Grenlandiji ali povečanju prisotnosti ameriške vojske na tem otoku, ne da bi si ga prisvojila, je v soboto poročal portal Axios, ki se sklicuje na dva vira.

Trump, ki vodenje ZDA prevzema 20. januarja, se na torkovi novinarski konferenci v Mar-a-Lagu ni bil pripravljen odreči možnosti vojaškega zavzetja Panamskega prekopa in Grenlandije, saj da ju ZDA potrebujejo za gospodarsko varnost.