Prebežniki naj bi se na pot podali zaradi govoric, da jim bodo dovolili prečkati mejo s Severno Makedonijo, ki je za prebežnike zaprta že tri leta. Visoki komisariat ZN-a za begunce (UNHCR) je zato posvaril ljudi, naj ne nasedajo govoricam, ki se širijo po spletu.

Podoben incident se je zgodil že v četrtek, ko so policisti proti prebežnikom, ki so nanje metali kamenje, uporabili solzivec.

Več sto prosilcev za azil je medtem zasedlo glavno železniško postajo v Atenah z zahtevo, naj jim dovolijo prečkanje meje v druge države Evropske unije. Zaradi protesta so postajo začasno zaprli. Humanitarne organizacije in vlada pa so prebežnike prosile, naj se vrnejo v begunska taborišča.

Oblasti so sporočile, da so tudi ta protest, podobno kot je bilo s prebežniki na poti iz Soluna, sprožile govorice, da bodo lahko prečkali mejo, če se tam zbere zadostno število ljudi.

Minister za migracije Dimitris Vicas je pojasnil, da so govorice laž in da meje ne bodo odprli.
Število prebežnikov na t. i. balkanski poti je bilo največje v letih 2015 in 2016, ko jih je čez Grčijo in druge balkanske države v Zahodno Evropo prišlo več kot milijon. Od marca 2016, ko sta EU in Turčija sklenila dogovor o zaustavljanju prebežnikov, je ta pot zaprta, a v Grčijo še vedno prihajajo novi prebežniki, ki skušajo nato priti v druge članice Unije.

Po podatkih UNHCR-ja je bilo konec februarja v Grčiji več kot 75.000 beguncev, med njimi več kot 60.000 v celinski Grčiji.

BiH želi preprečiti prihod prebežnikov

Svet ministrov Bosne in Hercegovine bo zahteval razporeditev vojakov in tudi več policistov ob meji s Srbijo, da bi preprečil prihod prebežnikov.

Kot so sporočili, so v prvih treh mesecih zaznali nekaj več kot 3.800 nezakonitih prehodov meje, kar je več kot trikrat več kot v enakem obdobju lani. Samo v zadnjem tednu marca so registrirali nekaj manj kot 500 nezakonitih prehodov meje. V prvem letošnjem trimesečju pa je prošnjo za azil vložilo pet ljudi.

Največ prebežnikov, nekaj manj kot tretjina, je iz Pakistana. Približno vsaki deseti pa je iz Sirije, Iraka, Alžirije ali Maroka.

Medtem pa na zahodu BiH-a krepijo ukrepe, da bi preprečili prihod prebežnikov v unsko-savski kanton in njihov poskus vstopa na Hrvaško ter naprej proti drugim državam Evropske unije.

Med drugim ustavljajo potniške vlake iz smeri Sarajeva in ljudem, za katere ugotovijo, da so v državi nezakonito, preprečujejo nadaljevanje potovanja proti Bihaću. Kot so pojasnili, so prebežniški centri v Bihaću, Veliki Kladuši in Cazinu polni. Prebežnike naj bi vračali v centre v notranjosti države. Podobne ukrepe izvajajo tudi v delu srbske entitete BiH-a Republike srbske ob meji s Hrvaško.