Po besedah Macrona nakup treh fregat kaže na poglobljeno "strateško partnerstvo" med državama za zaščito njunih skupnih interesov v Sredozemskem morju.

Odločitev Aten za nakup treh ladij tipa belharra je za Macrona znak zaupanja v francosko obrambno industrijo. Francoski predsednik v nakupu vidi tudi prispevek k evropski varnosti in krepitvi evropske strateške avtonomije ter suverenosti, s tem pa tudi prispeva k mednarodnemu miru in varnosti.

Kot je še povedal Macron, Evropa ne sme biti več naivna, ko se govori o obrambi njenih interesov in oblikovanju lastnih obrambnih kapacitet.

"Odprta vrata močni Evropi"

Grški premier Kiriakos Micotakis je nakup pospremil z besedami, da gre za zgodovinski dan za Francijo in Grčijo, dogovor pa obsega medsebojno podporo in sodelovanje na vseh ravneh. "To nas bo povezalo za desetletja. To odpira vrata Evropi, ki bo močna, avtonomna in sposobna braniti svoje interese," je dejal Micotakis.

V skladu z dogovorom se lahko Grčija odloči še za nakup četrte fregate. Atene so letos že kupile 24 bojnih letal rafale francoskega proizvajalca Dassault.

Francija ob donosno pogodbo z Avstralijo

Grški nakup pomeni vsaj malce utehe za Francijo po odmevni odpovedi donosne, več kot 56 milijard evrov vredne, pogodbe za prodajo francoskih podmornic Avstraliji, ki se je zaradi podpisa varnostnega sporazuma z ZDA in Združenim kraljestvom odločila za nakup ameriških jedrskih podmornic.

Macron, ki je ob sklenitvi dogovora z Grčijo prvič spregovoril o avstralski odpovedi pogodbe, je zatrdil, da varnostni sporazum ZDA in Avstralije ne bo vplival na francosko strategijo v indopacifiški regiji.