Kot je pojasnil premier, so imeli sestanek z vsemi pristojnimi telesi, ki skupaj izvajajo preiskavo o tem, kaj se je zgodilo. Dobili smo prve informacije o tem, za kakšno vrsto vojaškega letalnika gre, je pojasnil Plenković in potrdil, da je na letalniku bilo razstrelivo, "neke vrste bomba".

"To, kar drži, je, da je na njem bilo razstrelivo. Kar je dobro, je to, da ni bilo nikakršne hujše posledice, da ni bilo žrtev," je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina poudaril Plenković.

S tem je potrdil izjave hrvaškega obrambnega ministra Maria Banožića, ki je v nedeljo sporočil, da so v ostankih letalnika, ki je pretekli četrtek strmoglavil na zagrebškem Jarunu, našli dele letalske bombe, kakršne so uporabljali na letalnikih sovjetske izdelave.

Z nadaljnjo preiskavo želijo tudi ugotoviti, "kdo in na kakšen način je izstrelil projektil proti Hrvaški", kot tudi, ali gre za napako, sabotažo ali namerno dejanje. "To so vprašanja, na katera nimamo odgovora, a jih iščemo skupaj s partnerji in zavezniki, z drugimi državami, katerih ozemlje je ta letalnik preletel," je še dejal hrvaški premier.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović predtem ni želel razkriti, ali je letalnik, ki je v četrtek padel v Zagrebu, nosil bombo ali ne, napovedal pa je, da bo zahteval vzpostavitev sistema protiletalske obrambe. Novih informacij je po njegovih besedah veliko, a preiskava še poteka, zato ni želel odgovoriti na vprašanja novinarjev, ali je letalnik nosil bombo ali ne. "Ne morem reči, ali je bila bomba ali ne. To je teoretično vprašanje, stvar preiskave. Ne moremo reči niti, da je letalnik prišel od ukrajinskih sil," je povedal.

Milanović je komentiral tudi izjave hrvaškega obrambnega ministra Maria Banožića in nekaterih predstavnikov ministrstva za obrambo, ki so pretekle dni v medijih govorili o letalniku. "Minister je rekel, kar je rekel. Pozivam njegovega vodjo, predsednika vlade, naj ga obrzda," je dejal Milanović.

Eden od zadnjih, ki je v medijih dejal, da je bila na letalniku bomba, je bil svetovalec obrambnega ministra, general Željko Živanović. Živanović je zjutraj v radijski oddaji nacionalnega HRT-ja razkril nekatere podrobnosti iz prve analize padlega objekta. "Včeraj smo izkopali letalnik in prišli do novih spoznanj. Našli smo fragmente letalske bombe, za katero ne vemo vseh podrobnosti. Po vsem, kar vemo, gre za letalsko bombo ruske izdelave, ki je bila težka 120 kilogramov. V teh 40 kilogramih je bilo 40 gramov razstreliva," je izjavil Živanović.
Bomba se je po njegovih besedah zabila v tla in eksplodirala pod zemljo, primarni namen letalnika pa je bil zbiranje podatkov.

Vojni analitik z Univerze v Veliki Gorici Marinko Ogorec, ki je prav tako gostoval v oddaji, se z njim ni strinjal. "Zelo majhna verjetnost je, da je detoniralo 40 kilogramov eksploziva in se to ni slišalo ali na kakršen koli način izbruhnilo na površino. Eksplodiralo je blizu stavbe, pa tega niso slišali. Mislim, da je to zelo malo verjetno," je dejal Ogorec.

Avstrija podaljšala pripravljenost zračnih sil

Potem ko je v Zagrebu prejšnji teden padel brezpilotni letalnik, ki naj bi priletel iz Ukrajine, so v avstrijski vojski okrepili pripravljenost svojih zračnih sil, saj so podaljšali čas pripravljenosti pilotov eurofighterjev.

Piloti lovcev bodo tako po novem v pripravljenosti do 20. ure zvečer, poroča Krone, ki se sklicuje na informacije iz avstrijske vojske. Doslej so bili piloti v pripravljenosti od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, torej ta čas približno do 18.30.

Avstrija za razliko od nekaterih drugih nevtralnih držav, kot sta Švedska in Finska, zaradi vojne v Ukrajini doslej ni dvignila stopnje pripravljenosti svojega letalstva, za razliko od sosednje, prav tako nevtralne Švice, tudi nima 24-urne pripravljenosti lovcev.

Kot poroča avstrijski časopis, 24-urne pripravljenosti ne morejo zagotoviti oziroma bi jo lahko zagotavljali le zelo omejen čas. Razlog ni pomanjkanje pilotov, temveč premalo podpornega osebja na tleh v bazi v Zeltwegu, od koder vzletajo eurofighterji.

V Zagrebu je v četrtek zvečer strmoglavil brezpilotni letalnik, ki mu je zmanjkalo goriva. Dron sovjetske izdelave naj bi priletel z območja Ukrajine, čeprav je pred tem preletel območje dveh članic Nata, Romunije in Madžarske, pa Hrvaška o nevarnosti ni bila obveščena.