Sodniki so odločili, da je Ntaganda, ki se ga je zaradi krutosti prijel vzdevek Terminator, kriv v 18 točkah obtožnice. Zločine je zagrešil, ko je bil med letoma 2002 in 2003 na čelu t. i. Domoljubnih sil za osvoboditev Konga v pokrajini Ituri na severovzhodu Demokratične republike Kongo. Ta milica je bila vojaško krilo uporniškega Združenja kongovskih domoljubov, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Ntagandi so začeli soditi leta 2015, zdaj pa so sodniki poudarili, da je bil danes 45-letnik ključni vodja, ki je izdajal ukaze za ubijanje civilistov, pripadnikov druge etnične skupine, v pokrajini Ituri, in to z namenom prilastiti si njena naravna bogastva. Ituri je namreč bogat z zlatom, diamanti in nafto.

Pokoli, posilstva, novačenje

Med zločini, ki jih je zagrešil Ntaganda, je tudi pokol v neki vasi, v katerem so odraslim, otrokom in dojenčkom razparali trebuhe in nato zdrobili njihove glave, so poudarili sodniki.

Ntaganda je bil po mnenju sodišča odgovoren tudi za posilstva in spolno suženjstvo deklic ter novačenje otrok vojakov. Sam je ubil katoliškega duhovnika, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Sorodna novica Ameriško zaničevanje Mednarodnega kazenskega sodišča kot priznanje njegovega pomena

Ntaganda je bil prvi osumljenec, ki se je ICC-ju predal prostovoljno, med sojenjem pa je poudarjal, da ni kriminalec, temveč vojak. Prav tako je trdil, da se vzdevek Terminator ne nanaša nanj.

Tožilci so tega nekdanjega gospodarja vojne, ki se je rodil v Ruandi, orisali kot brezkompromisno krutega vodjo uporov etničnih Tutsijev, ki so pretresali DR Kongo po genocidu te etnične skupine v sosednji Ruandi leta 1994.

Na desettisoče mrtvih zaradi prevlade nad bogastvi

V pokrajini Ituri je bilo od izbruha nasilja leta 1999, v katerem so se različne milice borile za prevlado nad viri naravnih bogastev, po ocenah organizacij za zaščito človekovih pravic ubitih več kot 60.000 ljudi. Ntagandova milica je po trditvah tožilstva ubila najmanj 800 ljudi.

Ntaganda je pozneje postal ustanovni član uporniške skupine M23, ki so jo vladne sile DR Kongo porazile leta 2013. Istega leta je Ntaganda vstopil v ameriško veleposlaništvo v Kigaliju in zaprosil, naj ga odpeljejo na ICC.

Sicer pa je Ntaganda eden izmed petih vodij milic iz DR Kongo, ki so pristali pred ICC-jem. Njegovega nekdanjega poveljnika v Domoljubnih silah za osvoboditev Konga Thomasa Lubango so leta 2012 na ICC-ju obsodili na 14 let zapora.

Kot piše AFP, današnja obsodba predstavlja pomembno zmago za ICC, ki se v zadnjem času spoprijema s precej udarci. Na sodišče letijo tudi kritike, da se je do zdaj večinoma ukvarjalo le s primeri iz Afrike, napadle pa so ga tudi ZDA in mu zagrozile, če bi njihovim vojakom sodilo za zločine v Afganistanu.