V prvem letu epidemije je imela Italija, ki jo že leta pesti nizka rodnost, padec števila prebivalcev v višini več kot 400.000 ljudi – in podobno slabe rezultate pričakuje tudi za leto 2021.

Vlada Maria Draghija je zato za letos odobrila 70.000 delovnih vizumov za neevropske državljane, kar je dvakrat več kot lani. Toda sosednja država ima močne domače rezerve, ki pa jih ne uspe aktivirati: neaktivnih prebivalcev v delovnih letih je namreč več kot 13 milijonov, pri čemer je najbolj pereča rekordno nizka zaposlenost žensk.

Na jugu neaktivnih kar 58 odstotkov žensk v delovnih letih

Slika je podobna že 30 let in po podatkih Eurostata se je Italija v drugem trimesečju lani uvrstila na prvo mesto v Uniji: medtem ko je evropsko povprečje neaktivnih žensk v starosti med 15 in 64 let znašalo 32 odstotkov, je bilo ne-zaposlenih, ne-šolajočih in niti uradno brezposelnih Italijank skoraj 45 odstotkov. Neaktivnih žensk v delovnih letih je torej okoli osem milijonov in pol, skupaj z moškimi pa več kot 13 milijonov. V Italiji, ki ima dobrih 59 milijonov prebivalcev, je zaposlenih samo 23 milijonov ljudi.

Regionalne razlike so velike. V deželah juga znaša delež neaktivnih žensk v delovnih letih 58 odstotkov, medtem ko je na severu takšnih samo tretjina.

V vrtcih prostora za manj kot četrtino mlajših od štirih let

Med poglavitnimi razlogi za slabo zaposlenost žensk je pomanjkanje vrtcev, ki lahko sprejmejo komaj 24 odstotkov mlajših od štirih let. Draghijeva vlada je zato v svojem Načrtu za okrevanje namenila več kot 4 milijarde evrov za gradnjo novih vrtcev. A za boljšo zaposljivost žensk bi bila nujna vsaj še reforma porodniškega in očetovskega dopusta ter davčnih politik, ki drugo zaposlitev v istem gospodinjstvu za zdaj obravnavajo neugodno.

Predstavljene podatke je zbral inštitut Randstad Reasearch – del ene največjih mednarodnih agencij za zaposlovanje. V svojem prejšnjem poročilu se je osredotočil na še en bazen neizkoriščene delovne sile; med mladimi Italijani od 15 do 29 let je takšnih, ki ne delajo in se niti ne šolajo, dobrih 22 odstotkov – kar je skoraj dvakrat več od evropskega povprečja.