V Italiji so hoteli že pred leti ukiniti pokrajine, a reforma je ostala na pol poti, vlada premierja Maria Draghija pa zdaj razmišlja, da bi pokrajine znova obudila za potrebe Načrta za okrevanje, kar pa bi stroške znova povečalo.

Italijanska ustava predvideva tri stopnje lokalne samouprave: občine, pokrajine in dežele. Različne vlade se že dve desetletji trudijo, da bi pokrajine odpravile, a neuspešno, je za Radio Slovenija poročal Janko Petrovec.

Nekatere so preoblikovali v metropolitanska mesta. Na Sardiniji so jih na primer izrisali na novo, v Furlaniji - Julijski krajini so jih predlani preimenovali v Organe za deželno decentralizacijo, pokrajini Trento in Bocen v deželi Trentinsko - Južna Tirolska pa sta dosegli domala popolno avtonomijo.

Toda v splošnem je moč italijanskih pokrajin usahnila z zakonom iz leta 2014 in odtlej večinoma skrbijo samo še za vzdrževanje pokrajinskih cest in načrtovanje šolskih gradenj.

Zavrnjen poskus ukinitve

Pred petimi leti jih je vlada Mattea Renzija hotela ukiniti s spremembo ustave, ki pa je bila na referendumu zavrnjena. Pokrajine so se takrat znašle v vakuumu. Njihovih svetnikov in predsednikov ne volijo več neposredno, temveč jih izbirajo med svetniki in župani občin z njihovega področja.

18. decembra je tako dobilo nove svete in predsednike 31 italijanskih pokrajin, v katerih živi več kot polovica prebivalstva države. Novica o tem je bila domala neopažena.

Toda vse kaže, da bodo pokrajine znova pridobile pomen. Vlada jih potrebuje v vlogi teritorialnega partnerja pri črpanju sredstev iz evropskega Sklada za okrevanje. Povsem mogoče je, da bodo po novem lahko znova začele zaposlovati, kar doslej zaradi zapovedanega nižanja stroškov ni bilo dovoljeno. Z novim zakonom, ki je že v pripravi, pa naj bi se vrnili tudi pred sedmimi leti ukinjeni pokrajinski odborniki. To bodo plačane funkcije.