V nekdanjem sprejemnem centru za prebežnike v Gjaderju bodo nastanili prvo skupino prebežnikov v skladu z odlokom vlade s konca marca, ki dovoljuje premestitev ne le prosilcev za azil, prestreženih na morju, ampak tudi prebežnikov brez urejenega statusa, v preoblikovani center za repatriacijo (CPR).

Na krovu ladje Libra, ki je krenila iz pristanišča Brindisi, je 40 prebežnikov različnih narodnosti, ki so v zadnjih dneh prispeli v begunski center v Brindisiju in za katere je italijanska vlada odredila premestitev v center v Albaniji.

Tako center v Gjaderju kot tudi center v Shengjinu sta sicer trenutno prazna. Italijanska sodišča so namreč pred tem vladi večkrat preprečila namestitev prosilcev za azil v obeh lani odprtih sprejemnih centrih.

Vlada pod vodstvom premierke Giorgie Meloni se je zato prejšnji mesec odločila, da ju bo spremenila v centra za repatriacijo prebežnikov in Albanijo uporabljala kot postojanko vračanje ljudi, ki so jim že zavrnili prošnje za azil.

Kako dolgo bodo prebežniki ostali v Albaniji, ni jasno. V skladu z italijansko zakonodajo so lahko neuspešni prosilci za azil pridržani do 18 mesecev, medtem ko čakajo na izgon.

Levičarske skupine so v Brindisiju protestirale proti načrtovanemu premeščanju prebežnikov v Albanijo. "Ta deportacija je dodaten dokaz neuspeha migracijske politike te desničarske vlade, ki zdaj želi zapolniti prazne migrantske centre v Albaniji," je dejala zveza lokalnih sindikatov COBAS.

Meloni je novembra 2023 z albanskim kolegom Edijem Ramo podpisala sporazum o odprtju dveh sprejemnih centrov na albanskih tleh s ciljem zmanjšanja migracijskega pritiska. V skladu z načrtom bi prošnje za azil prebežnikov, ki so jih italijanski organi prestregli v Sredozemskem morju na poti v Evropo in prepeljali v Albanijo, obravnavali zunaj EU-ja, vendar so sodniki to v preteklih mesecih preprečili.

Meloni je prvotno upala, da bosta albanska centra lahko obravnavala približno 36.000 moških prosilcev za azil na leto z vladnega seznama varnih držav, z idejo, da bi jih po verjetni zavrnitvi njihovih prošenj hitro vrnili v domovino.

Vlada še vedno upa, da se bo vrnila k prvotnemu načrtu, in čaka na razsodbo Sodišča Evropske unije, ki bi lahko prisilila italijanske sodnike, da obravnavajo nove prosilce za azil, poslane v Albanijo.