Zlasti v mestih, kot je s polji obkroženi Rim, so prašičji obiski predmestij postali stalnica, je za Radio Slovenija poročal Janko Petrovec.

Ne mine teden, da ne bi po spletnih profilih Rimljanov zakrožil kakšen nov posnetek divjih prašičev med pohodi po ulicah predmestij. Med pandemijo so postali običajni posnetki celih tropov, ki se mimoidočih ne bojijo več. Za to so krivi rast prašičje populacije, pomanjkljiva zakonodaja glede nadzora divjih živali v urbanem okolju in malomarno ravnanje z odpadki.

V mestih nelagodje, na podeželju škoda

Toda če v mestih povzročajo predvsem nelagodje, pa divji prašiči na podeželju povzročajo znatno materialno škodo v vrednosti vsaj 200 milijonov evrov letno. Še več, po trditvah kmetov ogrožajo tudi ravnovesje v naravnih rezervatih.

Postali so gospodarji naših polj, je na četrtkovem protestu pred poslansko zbornico v Rimu, ki ga je priredila krovna organizacija italijanskih kmetov Coldiretti, izjavila ena od udeleženk, ki ne ve več, kateri posevek bi sploh še bil varen pred divjimi prašiči.

Ne gre samo za škodo na poljih, ampak tudi za varnost državljanov, je dodal Ettore Prandini, predsednik omenjene organizacije, pri kateri so izračunali, da se je število divjih prašičev v Italiji med epidemijo dvignilo za 15 odstotkov, na 2,3 milijona.

V povprečju se zgodijo nesreče, povezane z njimi, vsaka dva dni. Samo v zadnjem letu so te živali povzročile 16 človeških smrti in 215 poškodb, zlasti v prometu.

Minister za kmetijstvo Stefano Patuanelli obljublja rešitve, saj da "divje živali, ki so formalno v lasti države, ne smejo povzročati škode državljanom".

Štiri petine prebivalcev Italije menijo, da je prišel čas za množični poboj divjih prašičev. Po mnenju društev za zaščito živali pa so za trenutno stanje krivi lovci, ki so populacijo okrepili z vnosom živali iz vzhodne Evrope.