Zakon zanima tudi slovensko manjšino. Na levi sredini obljubljajo, da bo koalicija z dodatnimi ukrepi zaščitila pravico jezikovnih manjšin do parlamentarne zastopanosti, poroča dopisnik RTV Slovenija Janko Petrovec.

Četrti krog razprave o ustavnem zakonu se je tako sklenil z glasovanjem v parlamentu. Število poslancev se bo skrčilo s 630 na 400, število senatorjev v zgornjem domu parlamenta pa s 315 na 200.

Ukrep bo začel veljati na naslednjih volitvah, ki naj bi potekale leta 2023. Gibanje petih zvezd trdi, da bo s tem država prihranila več sto milijonov evrov, parlament pa bo učinkovitejši.

Levosredinske stranke so reformi doslej nasprotovale, toda od avgusta so del vladajoče koalicije. Nasprotniki sicer trdijo, da bi ukrep oslabil demokracijo, med drugim tako, da bo lobistom olajšal vplivanje na poslance. Reuters poroča, da bi nasprotniki lahko ukrep izzvali na referendumu.

"Olajšana" izvolitev za predstavnike manjšin

Novi zakon zadeva tudi slovensko manjšino, ki bo po novem težje prišla do svojega predstavnika. Veleposlanik Republike Slovenije Tomaž Kunstelj je predsednika italijanske republike Sergia Mattarello pred kratkim spomnil, da zakon o zaščiti manjšine narekuje "olajšano" izvolitev njenega parlamentarca.

Levosredinske stranke in Gibanje petih zvezd so sinoči dosegli dogovor o nadaljnjih ukrepih proti negativnim posledicam reforme. Med drugim predlagajo omejitve na sprejemanje zakonov po poti vladnih dekretov – in tudi novo določitev volilnih enot, kar naj bi zajamčilo izvolitev manjšinskih parlamentarcev.

Nazaj v proporcionalni volilni sistem?

Dogovor predvideva tudi nov volilni zakon. Vladne stranke proučujejo, kako bi se iz veljavnega, kombiniranega sistema vrnili v proporcionalnega; medtem pa desna opozicija že napoveduje pomladni referendum, s katerim bi v Italiji uveljavili večinski volilni sistem.