"Skupno je bilo izstreljenih enajst raket iskander-M in iskander-K iz severne smeri," je pojasnil vrhovni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Valerij Zalužni in dodal, da jih je vse uničila ukrajinska zračna obramba.

Po mnenju tiskovnega predstavnika ukrajinskih letalskih sil Jurija Ignata bi Moskva v napadu lahko uporabila tudi rakete protiletalskih sistemov S-300 in S-400.

"Naša zračna obramba je odkrila in uničila več kot 40 ciljev. Napadi na Kijev so bili odbiti," je sporočila civilna in vojaška uprava Kijeva. Župan Kijeva Vitalij Kličko je sporočil, da v napadih ni bilo smrtnih žrtev ali ranjenih.

Gre za petnajsti napad na to glavno mesto od začetka maja, izveden pa je bil z manevrirnimi raketami, ki so jih izstrelili strateški bombniki TU-95MS, in brezpilotnimi letali, je civilna in vojaška uprava Kijeva sporočila na Telegramu.

Kot je dodala, "s temi nenehnimi napadi sovražnik poskuša civilno prebivalstvo ohranjati v stanju velike psihološke napetosti".

V Kijevu je bilo ob 10. uri po srednjeevropskem času slišati najmanj deset eksplozij. Napad je pozneje potrdil tudi župan Kličko, ki je prebivalce pozval, naj se zatečejo v zaklonišča. Po navedbah oblasti so delci sestreljenih raket padli v treh mestnih okrožjih, pri čemer je bila ena oseba poškodovana.

Napadi tudi drugje po državi

Ruske rakete so ponoči zadele več objektov, vključno z vojaškim, v pokrajini Hmelnicki na zahodu države. V napadu na vojaški objekt naj bi bila poškodovana skladišča goriva in pet letal. Eksplozije so odjeknile tudi v Odesi. V pristanišču mesta je namreč po napadu z letalniki izbruhnil požar, ki pa so ga že pogasili, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Po navedbah vrhovnega poveljnika ukrajinskih oboroženih sil Valerija Zalužnega so ruske sile v novem valu napadov nad Ukrajino izstrelile skupno okrog 40 manevirnih raket in 35 brezpilotnih letal. Od tega naj bi ukrajinska zračna obramba sestrelila 37 raket in 29 letalnikov.

Rusija je sicer najobsežnejši napad z brezpilotnimi letalniki na Kijev od začetka invazije v Ukrajini izvedla v noči na nedeljo, pred praznikom mesta, obletnico njegove ustanovitve pred več kot 1500 leti. 40 od 54 izstreljenih letalnikov je bilo usmerjenih na Kijev, pri čemer sta bila ubita dva človeka, trije pa ranjeni.

V Žitomirju na severozahodu Ukrajine je bilo medtem poškodovanih najmanj 26 stanovanjskih stavb, pa tudi šole in zdravstvena poslopja, poroča BBC, ki se sklicuje na portal Ukrajinska Pravda.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pohvalil zračno obrambo. "Vsakič, ko sestrelite sovražnikov letalnik ali raketo, so rešena življenja. Junaki ste," je sporočil.

Lavrov opozoril pred propadom sporazuma o žitu

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v kenijski prestolnici Nairobi opozoril Zahod, da je sporazum o izvozu žita čez Črno morje v nevarnosti, da propade, če Združeni narodi ne bodo izpolnili dela dogovora, ki predvideva odpravo ovir za izvoz ruskega žita in gnojil.

"Če bo vse ostalo tako, kot je, in očitno bo, potem bo treba izhajati iz dejstva, da [sporazum] ne deluje več," je na nenapovedanem obisku dejal Lavrov. Po njegovih besedah se sporazum "sploh ne izpolnjuje", od žita, izvoženega v okviru sporazuma, pa ga je v najrevnejše države sveta prispelo manj kot tri odstotke.

Po ruski vojaški agresiji na Ukrajino februarja lani so ruske vojaške ladje blokirale ukrajinska pristanišča v Črnem morju, dokler nista sprti strani julija lani sklenili sporazuma, ki omogoča ladjam z žitom varen prehod. Sporazum, ki sta ga državi ob posredovanju Turčije in ZN-a podpisali v Carigradu, so nazadnje podaljšali sredi tega meseca.

Od sklenitve sporazuma je Rusija že večkrat zagrozila, da utegne od njega odstopiti, če ovire za izvoz ruskega žita in gnojil ne bodo odpravljene.

V Keniji bo sicer Lavrov razpravljal o sodelovanju Nairobija z Moskvo na področju trgovine, naložb in gospodarstva, humanitarnih in kulturnih vprašanjih, izobraževanju, sodelovanju v ZN-u ter številnih drugih vprašanjih, je besede prvega moža ruske diplomacije povzelo rusko zunanje ministrstvo.

Do obiska Lavrova prihaja teden dni po tem, ko se je v več afriških državah mudil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Ta je na sedežu Afriške unije v etiopski prestolnici Adis Abeba voditeljem afriških držav poskušal pojasniti, da nevtralna drža do vojne v Ukrajini ni rešitev. Tako Rusija kot Ukrajina si namreč v luči vojne prizadevata za podporo afriških držav. Kuleba je ob tem napovedal tudi, da namerava Kijev odpreti več veleposlaništev v Afriki in organizirati vrh z voditelji te celine.

Danska povečala pomoč Ukrajini

Danska vlada je sporočila, da bo v državni sklad za pomoč Ukrajini, ki je bil ustanovljen marca, namenila dodatna sredstva – nekaj več kot 2,4 milijarde evrov. Tako se bo skupna vsota sredstev v skladu povečala s prvotne milijarde na približno 3,4 milijarde evrov.

"Glede vojne v Ukrajini smo v zelo kritičnem trenutku, saj so razmere na bojišču resne, zato Ukrajina potrebuje vso podporo, ki jo lahko dobi," je povedala predsednica vlade Mette Frederiksen.

Skandinavska država je marca po dogovoru skoraj vseh strank v parlamentu v sklad prvotno namenila sedem milijard danskih kron, kar znaša milijardo evrov, pri čemer je bila večina denarja namenjena za vojaško pomoč.

Frederiksen je danes dejala, da bo Danska v sklad za pomoč Ukrajini že letos dodala dodatnih 7,5 milijarde kron oziroma nekaj več kot milijardo evrov, leta 2024 pa še 10,4 milijarde kron, kar znaša skoraj 1,4 milijarde evrov.

"Ukrajinci naše orožje in našo podporo potrebujejo zdaj, zato je to nujno," je dejala danska premierka in dodala, da v skladu že zmanjkuje denarja. Ob napovedi dodatnih sredstev za naslednje leto pa je opozorila, da "nič ne kaže, da bo šlo za leto miru".

Ukrajinski predsednik se je za potezo danske vlade že zahvalil v objavi na Twitterju. "Ta pomembni prispevek bo kratkoročno in srednjeročno dodatno okrepil bojne zmogljivosti ukrajinskih oboroženih sil," je zapisal.

Sredi maja je Danska napovedala tudi, da bo v okviru evropske pobude pomagala pri usposabljanju ukrajinskih pilotov za uporabo bojnih letal F-16. Frederiksen ob tem ni izrecno izključila možnosti, da bi Danska Ukrajini prispevala tudi nekaj svojih letal F-16, ki jih ima približno 40.