Ko so prišli prostovoljci po 40 dneh iz jame, so bili dobro razpoloženi, nadeli pa so si sončna očala, da so se oči lažje prilagodile sončni svetlobi. Foto: AP
Ko so prišli prostovoljci po 40 dneh iz jame, so bili dobro razpoloženi, nadeli pa so si sončna očala, da so se oči lažje prilagodile sončni svetlobi. Foto: AP

Ekstremen preizkus bivanja v osamitvi bo razkril tudi posledice izoliranega življenja med epidemijo. Osem moških in sedem žensk, starih od 27 do 50 let, je v jami spalo v šotorih, sami so proizvajali elektriko, z zunanjim svetom pa so za več kot mesec dni prekinili vse stike, poroča BBC.

Preizkus globokega časa

Raziskovalci so s preizkusom t. i. globokega časa (Deep Time) hoteli ugotoviti, kako se ljudje odzivamo, ko izgubimo občutek za čas in prostor.

Nekaj podobnega se je marsikomu zagotovo zgodilo preteklo leto, ko smo zaradi zajezitvenih epidemioloških ukrepov v pandemiji covida-19 izgubili vsakršne družbene stike. Nekateri so bili tudi po več tednov zaprti v svoja stanovanja, prijatelje, sodelavce in sorodnike pa so videli le prek spletnih platform za avdio-videokomunikacijo.

Analiza možganske dejavnosti

Pred vstopom v jamo so med drugim analizirali možgansko dejavnost in kognitivne funkcije prostovoljcev, da bi zbrali primerjalne podatke za študije po njihovem odhodu iz jame.

Vodja projekta, francosko-švicarski raziskovalec Christian Clot, je dejal, da je čas v jami potekal veliko počasneje. 33-letna Marina Lançon pa, da je dobila občutek, kot da bi se "življenje ustavilo".

Zanašati so se morali na svojo biološko uro

Prostovoljci tako niso vedeli, kdaj bo projekt končan. Pri spanju in dejavnostih v jami pa so se morali zanašati na svojo biološko uro, da so si strukturirali dan. Električno energijo so dobivali z vrtenjem kolesnih pedalov, vodo pa so morali črpati iz vodnjaka globine 45 metrov pod zemeljsko površino.

"Prihodnost človeka na tem planetu se bo razvijala," je dejal Clot in dodal, da moramo bolje razumeti, kako naši možgani iščejo rešitve glede na položaj.